Kalcijeva telesca rakov so parne epitelijske vrečke napolnjene z mineraliziranim matriksom. Opisali smo mikroskopsko zgradbo kalcijevih telesc pri površinski vrsti mokrice Hyloniscus riparius in ugotavljali povezave med strukturo telesc in levitvenim ciklom. Izvedli smo prostorsko rekonstrukcijo kalcijevih telesc iz histoloških rezin in analizirali kemijsko sestavo mineraliziranega matriksa z mikro Ramansko spektroskopijo. V kalcijevih telescih živali, ki se ne levijo so prisotne bakterije, ki obdajajo kristale apatita, v telescih brez bakterij pa je prisoten kalcijev karbonat z majhno količino matriksa. Med pripravo na levitev se v obeh parih kalcijevih telesc izloča dodatni matriks. Po levitvi se resorbirajo vse mineralne sestavine kalcijevih telesc, ki ne vsebujejo bakterij in tudi sloj matriksa v telescih z bakterijami. Med resorpcijo kalcija so prisotne izrazite ultrastrukturne spremembe epitelijskih celic in njihovih povezav. Naše rasziskave kažejo, da lahko bakterije vplivajo na mineralizacijo kalcijevega fosfata. Kalcijeva telesca so verjetno vir kalcija in fosfata za mineralizacijo nove kutikule po levitvi. Ker vrsta H. riparius v predlevitvi ne tvori značilnih sternalnih depozitov kalcija kot druge mokrice, predpostavljamo, da jih nadomeščajo kalcijeva telesca, ki ne vsebujejo bakterij.
COBISS.SI-ID: 2756943
Članek je bil pri reviji Systematics and biodiversity nominiran za Outstanding Paper for 2013 Vprašanje, zakaj je pestrost sladkovodnih postranic v Južni Ameriki bistveno nižja kot na drugih celinah, je desetletja star biogeografski problem. Predlagani ste bili dve razlagi. Prva je, da večina taksonomskih skupin postranic enostavno ni nikoli prispela do Južne Amerike. Po alternativni razlagi pa naj bi danes prevladujoč rod Hyalella pred nedavnim ekspandirala in izpodrinila prej prisotne druge skupine postranic. V članku sta predstavljeni odkritji novih vrst Seborgiapotiguar sp. nov. (Seborgiidae) in Potiberaba porakuara gen. nov., sp. nov. (Mesogammaridae) v Braziliji iz družin, ki iz J. Amerike še nista bili znani. V luči teh novih odkritij smo ponovno analizirali favno južnoameriških postranic z namenom preverjanja omenjenih hipotez. Ugotovili smo, da število tam živečih družin ni tako nizko, kot se je sprva domnevalo, in da je večina drugih družin razširjenih tudi na drugih celinah, v J. Ameriki pa le v podzemeljskih vodah. To pomeni, da gre najverjetneje za stare družine, katerih območja so se razcepila ob razmikanju celinskih plošč. Preživele so lahko le v odmaknjenih podzemeljskih okoljih, na površju pa so iz neznanih vzrokov izumrle. Koliko je k izumrtju prispeval nedavno naseljeni rod Hyalella, je težko reči, a vendar naši podatki podpirajo hipotezo številka dve. Pokazali smo tudi na velik pomeni, ki ga imajo za ohranjanje biodiverzitete v Braziliji ogroženi podzemeljski habitati
COBISS.SI-ID: 2819663
Tako kot večina jamskih živali, se tudi Proteus anguinus anguinus (jamska repata dvoživka) sooča s periodično dostopnostjo hrane in/ali tudi hipoksijo, ki je lahko v podzemnem svetu prisotna daljše obdobje. Metabolizem Proteusa in poraba metabolnih rezerv je prilagojena na nihajoče periode preskrbe s hrano. V raziskavi smo proučili morfološke in biokemijske spremembe v jetrnem tkivu jamske dvoživke tekom obdobij brez hranjenja. S kombinacijo kvalitativnih morfoloških in kvantitativnih biokemijskih pristopov smo ocenili adaptivno kapaciteto jeter in pomembnost jeter kot skladiščnega organa
COBISS.SI-ID: 2779983
Gammaridae kažejo izredno neenakost med vrstno raznolikostjo in vzorci razširjenosti. Nekateri rodovi segajo iz palearktike v nearktiko, drugi pa so omejeni na Mediteran ali na obrobje stare Tetide. Predstavljamo prvo molekulsko filogenetsko analizo družine za raziskavo njene evolucijske zgodovine z uporabo štirih genetskih markerjev in na osnovi 198 vrst. Filogenetski rezultati kažejo, da so Gammaridae nastale v območju kredne Tetide in se ob koncu paleocena razcewpile v tri morfološko in geografsko ločene veje. Analiza diverzifikacije skupaj s paleogeografskimi podatki kaže, da so nihanja morske gladine in tektonska dvigovanja sprožila pri treh vejah različne načine diverzifikacije v različnih območjih razširjanja. Linija Gammarus je doživela zgodnjo in hitro radiacijo po Evraziji in Severni Ameriki, nato je intenziteta upadla. Pontogamaridi so ohranili ustaljeno diverzifikacijo v omejenem območju. Sarotrogamaridi so doživeli evolucijsko stazo, ko so nasedli na robu stare Tetide. Naše ugotovitve sugerirajo, da so okoljske spremembe v diverzifikaciji gamaridnih vej bodisi vzpodbujale adaptivne radiacije v nove habitate ali pa jih oejevale kot evolucijske relikte.
COBISS.SI-ID: 2936399
V koritih podzemnih vodotokov hercegovske jame Vjetrenica, sicer poznane po izredni pestrosti jamskih živali, so bile pred skoraj stoletjem prvič opažene štrenaste zdrizaste tvorbe. V članku smo opisali sestavo bakterijske združbe v omenjenih agregatih, ugotovljeno 'in situ' s sodobnimi tehnikami sekvenčne analize rRNA, elektronske mikroskopije in fluorescenčne hibridizacije. V jedru agregatov prevladuje doslej še neopisana bakterija iz skupine Nitrospirae, ki smo jo poimenovali 'Candidatus Troglogloea absoloni', skorjo agregata pa tvorijo mineralni vključki in kompleksna bakterijska združba, v kateri prevladujejo betaproteobakterije. Opis nove bakterijske vrste 'Ca. Troglogloea absoloni' v nitastih bakterijskih agregatih kaže na nezadostno poznavanje mikrobne diverzitete podzemnih habitatov, ki v siromašnih podzemnih okoljih nedvomno igra pomembno, a doslej še nepojasnjeno ekološko vlogo.
COBISS.SI-ID: 2711375