Kopičenje kadmija (Cd), njegova afiniteta za metalotioneine (MT) in njegov odnos do bakra, cinka in selena je bil proučevan pri nekturu (Necturus maculosus) in navadni krastači (Bufo bufo). Kopičenje Cd je bilo različno v posameznih tkivih. Najvišje koncentracije Cd so bile izmerjene v ledvicah pri obeh vrst dvoživk in v škrgah nektura, nižje pa v jetrih in ostalih tkivih. Rezultati raziskave so potrdili interakcije Cd z esencielnimi metaloidi na tkivnem in celičnem nivoju. Visoke koncentracije Se, predvsem v jetrnem tkivu, in njegova vezava s Cd in / ali Cu jasno kažejo na njegovo udeležbo pri razstrupljanju presežka kadmija in bakra
COBISS.SI-ID: 2587727
Iz kraške jame v Bahiji (Brazilija) smo opisali nov rod in vrsto podzemeljskega vodnega raka Brasileirinho cavaticus (Crustacea: Isopoda: Calabozoidea). Spričo edinstvenih morfoloških značilnosti smo zanjo ustanovili novo družino, Brasileirinidae. Podali smo biološke, ekološke in vedenjske značilnosti vrste ter opozorili na njeno ogroženost oz. potrebo po zaščiti. Morfološka primerjava z edinima znanima vrstama iz podreda Calabozoidea, je omogočila razpravo o umestnosti uvrstitve v omenjeni podred in nekatere popravke diagnostičnih znakov omenjenih taksonov.
COBISS.SI-ID: 2630991
Optimizacija razmerja med številom in velikostjo jajc glede na okoljske razmere je klasičen primer kompromisa v evolucijski biologiji. Kako na to razmerje vplivajo druge ko-evolvirajoče lastnosti? Primerjali smo 14 vrst rodu Niphargus iz dveh ekološko različnih habitatov. Vrste v jamskih jezercih so večje in imajo večja jajca, toda v primerjavi z vrstami iz izvirov, ki imajo manjša jajca, število jajc ostaja nespremenjeno. Ta izid med številom in velikostjo jajc je nepričakovan, kar lahko razložimo s koevolucijo telesne velikosti in oblike; slednji vplivata na razporeditev hranil in prezračevanje jajc.
COBISS.SI-ID: 2636623
Ščetinasti žlezni organi samcev so znani pri kopenskih enakonožcih iz družine Trichoniscidae, vendar so razmeroma slabo raziskani. Pri podzemeljski vrsti Titanethes albus so dorzalno na pleonu samcev prisotni parni tuberkli s številnimi ščetinami in porami. Mikroskopsko anatomijo teh struktur smo analizirali s presevno in vrstično elektronsko mikroskopijo. Na tuberklih so prisotne raznolike epikutikularne strukture in številne senzile. V različnih delih pleona in v uropodih so prisotni trije različni tipi rozetastih žlez, značilnih za samce. Žleze, ki izločajo na dorzalne tuberkle, sestavlja več sekrecijskih celic okoli zvezdaste osrednje celice, ki vzdolž svojih izrastkov usmerja sekrecijske produkte. Takšen mehanizem zbiranja sekrecijskih produktov smo opisali prvič. Ultrastruktura in histokemijsko barvanje samčevih žlez pri T. albus kažejo, da žleze izločajo peptide, ki morda opravljajo funkcijo kontaktnih feromonov.
COBISS.SI-ID: 2468943