Pred skoraj 50 leti so teoretični fiziki predlagali polje, ki prežema vesolje in daje energijo vakuumu. To polje je bilo potrebno, da pojasni, zakaj imajo nekateri, vendar ne vsi osnovni delci maso. Številne natančne meritve v zadnjih desetletjih so zagotovile posredne indikacije za obstoj tega polja, vendar pa je eno od bistvenih napovedi te teorije ostalo nepotrjeno kljub 30 letom eksperimentalnih iskanj: obstoj masivnega delca, Higgsovega bozona v Standardni modelu. Eksperiment ATLAS na Velikem hadronskem trkalniku v CERNu je zdaj opazili tvorbo novega delca z maso 126 GeV in razpadnimi načini, skladnimi z napovedmi za Higgsov delec. Ta rezultat je močna podpora Standardnemu modelu fizike delcev, vključno s prisotnostjo vakumskega polja. Obstoj in lastnosti na novo odkritega deleca lahko imajo tudi posledice, ki presegajo okvire Standardnega modela. Članek o odkritju (PLB 716(2012)129) ima do danes že preko 2200 citatov.
COBISS.SI-ID: 26464551
Iskali smo procese nastanka para WH z lahkim Higgsovim bozonom, ki razpada v delce skritega sektorja in rezultira v gručah kolimiranih elektronov, poznanih kot elektronski pljuski. Analiza je opravljena z 2.04 fb−1 podatkov zajetih v letu 2011 z detektorjem ATLAS na LHC, ob trkih protonov pri težiščni energiji √s = 7 TeV. Opažen je en dogodek, ki ustreza kriterijem izbire, kar je v skladju z pogostnostjo pričakovanega ozadja. Izračunali smo meje na zmnožku preseka za tvorbo WH in razvejitvenega razmerja razpada Higgsovega bozona v takojšne elektronske pljuske kot funkcijo mase Higgsovega bozona v območju od 100 GeV do 140 GeV. Doktorsko delo A.Tykhonova.
COBISS.SI-ID: 26748455
Sledi procesov izven Standardnega modela iščemo v procesih, ko so v okviru le-tega redki. Med številnimi publikacijami na to temo lahko izpostavimo nekatere, ki so požele nadpovprečno zanimanje in kažejo na morebitna (čeprav še nesignifikantna) odstopanja od Standardnega modela.
COBISS.SI-ID: 23094055
Omejitve in testi modelov izven Standardnega modela, ki so komplementarne tistim iz meritev razpadov mezonov B, sledijo iz meritev procesov, ki vsebujejo hadrone sestavljene iz kvarkov c. Posebej v zadnjem obdobju smo bili močno aktivni tudi na tem področju, iz katerega izpostavljamo naslednje publikacije:
COBISS.SI-ID: 27040295
Mikropasovni detektorji s pasovi n+ na substratu tipa p so obetavni kandidati za sledilnik za aplikacije v izjemno visokih sevalnih poljih, kot so pričakovana pri poskusih na Super-LHC . V tem prispevku predstavimo meritve signalov v pasovnih detektorjih n+p s hitrimi elektroni iz vira 90Sr prebranimi s čipom SCT128A. Detektorje smo obsevali z reaktorskimi nevtroni do fluence 10^16 n_eq/cm^2 . Zbrani naboj je bil izmerjen pri različnih zapornih napetostih do zelo visoke napetosti 1700 V. Izmerili smo, da najverjetnejši zbrani naboj doseže enako vrednost kot pred obsevanjem za detektorje, obsevane do 3×10^15 n_eq/cm^2 . Odličnen rezultat s skoraj 50 % zbranega naboja smo dosegli z detektorjem, obsevanim na 10^16 n_eq/cm^2. . V poznejših člankih je bil pojav potrjen kot pomnoževanje naboja z ionizacijo v siliciju in pokazali smo , da slicijevi detektorji delujejo tudi po obsevanju s fluenco preko 10^17 n_eq/cm^2.
COBISS.SI-ID: 22608423