Z metodo visokoločljive spektroskopije neelastično sipanih rentgenskih žarkov smo prvič neposredno ločili različne tipe dvoelektronskih sovzbuditev v bližini praga za ionizacijo notranje lupine. Satelitske spektralne prispevke, ki izvirajo iz Ar KM-M2,3M shakeoff, shakeup in resonančnih 1s3p dvojnih vzbuditev smo izolirali na podlagi karakteristične energijske odvisnosti od vpadne energije fotonov na območju od praga za dvojne sovzbuditve do nasičenja. Pri uveljavljeni metodi s fotoabsorbcijo so omenjeni prispevki naloženi drug na drugega in jih je mogoče zgolj približno ločiti.
COBISS.SI-ID: 22543143
Predstavili smo teoretično interpretacijo novih eksperimentalnih podatkov o večfotonski večkratni ionizaciji ksenona z VUV fotoni energije 93 eV ter intenzitete do 10^16 W/cm2 . Meritve smo pojasnili v okviru večfotonske teorije perturbaciji, pri čemer smo upoštevali specifično časovno-prostorsko dimenzijo vpadnih pulzov svetlobe.
COBISS.SI-ID: 22642471
Prvič predstavimo spektre tripletnih ter singletnih metastabilnih atomov helija, ki jih s fotoni resonantno ekscitiramo v dvojno vzbujena stanja. Opazili smo najnižje ležeče člane treh dipolno dovoljenih 1,3^P^o zaporedij ter določili njihove relativne sipalne preseke za fotoionizacijo obeh, tripletne (iz 1s2s 3^S^e) in singletne (iz 1s2s 1^S^e) skupine stanj.
COBISS.SI-ID: 22560039
V delu predstavimo teoretični model, ki opisuje odvisnost intenzitete emisijskih spektrov v odvisnosti od konfokalne geometrije za plastovite vzorce ali bolj splošno za vzorce, kjer so koncentracijski gradienti elementov usmerjeni pravokotno na ravno površino. S simulacijo PIXE preučujemo vpliv raznih eksperimentalnih parametrov na pričakovano odvisnost emisijskega pridelka: energija vpadnega žarka, prostorska ločljivost rentgenske optike ter ionskega mikrožarka, odvisnost od vpadnega in emisijskega kota, vključimo pa tudi vpliv strukturnih parametrov.
COBISS.SI-ID: 22579495
Določili smo absorpcijski koeficient jodovih atomov za rentgensko svetlobo v okolici robu K, tako da smo opazovali absorpcijo jodovih par pri temperaturah do 1000 °C , kjer je velik delež molekul joda disociiran. Atomski signal dobimo kot linearno kombinacijo absorbcijskega spektra izmerjenega pri najvišji temperaturi ter pri dveh različnih parnih tlakih joda, pri čemer smo uteži kombinacije določili iz EXAFS analize molekulskega signala. V okolici roba K opazimo odprtje različnih fotoekscitacijskih kanalov ter spektralne strukture, ki so posledica vecelektronskih vzbuditev.
COBISS.SI-ID: 1075195