V tem delu smo uporabili formalizem sklopljenih kanalov, ki vključuje kvazivezana kvarkovska stanja, za izračun sipalnih in elektro-produkcijskih amplitud v parcialnih valovih D13, D33 in D15. V nasprotju z rezultati v parcialnih valovih P11, P33 in S11 kvarkovski model napoveduje nekoliko premajhne vrednosti za sklopitve resonančnih stanj z mezoni in fotonom. Izračunane elektro-ekscitacijske amplitude in posledično amplitude za elektro-produkcijo mezonov so sicer manjše od eksperimentalnih -- čeprav v skladu z računi v drugih kvarkovskih modelih. Kljub tej pomanjkljivosti napoveduje naš model konsistentno kvalitativno ujemanje z rezultati multipolne analize v vseh obravnavanih kanalih. Naši rezultati, posebno v parcialnem valu D33, kažejo na pomemben prispevek mezonskega oblaka še posebej pri opisu obnašanja perifernega dela valovnih funkcij resonanc. Na podlagi naše analize lahko pričakujemo, da bi z bolj elaboriranim pristopom k opisu kvarkovske sredice in mezonskega oblaka uspeli dobiti bistveno boljše ujemanje z eksperimentom.
COBISS.SI-ID: 2581860
Doslej znani hadroni so sestavljeni iz treh valenčnih kvarkov (barioni) ali valenčnega kvarka in antikvarka (mezoni). Leta 2003 pa so pri eksperimentu Belle odkrili nenavadno stanje X(3872), ki je najverjetneje vezano stanje dveh mezonov D0-bar D0*, oziroma mezonska molekula. Kljub številnim teoretičnim študijam v preteklem desetletju, naši rezultati objavljeni v Physical Review Letters predstavljajo prvi neizpodbiten teoretičen dokaz za obstoj tega stanja pri ab-initio izračunih v kromodinamiki na mreži. Stanje smo našli v dinamični simulaciji sipanja D-bar D* v kanalu z J+=1++ in I=0. To je prva simulacija, ki predstavi dokaz za X(3872) hkrati z vsemi sosednjimi sipalnimi stanji D-bar D* in J/psi omega, ki so neobhodno prisotna v dinamični simulaciji. Fazni premik za D-bar D* sipanje je bil določen z Luscherjevim formalizmom, in iz njega smo izločili veliko negativno sipalno dolžino a0=-1.7+- 0.4 fm. Ekstrapolacija dobljenega faznega premika nakazuje na pol 11+- 7 MeV pod D-bar D* pragom. Obstoj tega pola povezujemo z eksperimentalnim stanjem X(3872), ki prav tako leži zelo blizu praga. Podroben študij strukture dobljenega stanja kaže na veliko komponento D-bar D*, kar je v skladu z fenomenološkimi študijami, ki trdijo da je to stanje mezonska molekula.
COBISS.SI-ID: 2613348
Razlaga velikega razvejitvenega razmerja za razpada B -) D tau nu in B -) D* tau nu, ki ga je izmerila kolaboracija BaBar, se vedno ni znana, zato smo raziskali scenarij z dodatnim skalarnim delcem, ki se skaplja z leptoni in kvarki. Za leptokvark s kvantnimi stevili (3,2,7/6) smo izbrali minimalen nabor sklopitev, s katerim lahko razložimo anomalijo v B -) D(*) tau nu, in ki hkrati zadošča omejitvam iz ostalih procesov, kot so razpadi Z -) b anti-b, razpadi, ki kršijo leptonski okus (npr. mu -) e gamma), ter magnetni in električni momenti leptonov. V okviru teorije poenotenja smo napovedali korelacije med razlicnimi razpadnimi nacini protona, ter redke razpade kvarka t in mezona D.
COBISS.SI-ID: 27276327
V članku smo študirali tranzicijo skalarnega polja v fiksnem ozadju AdS(d+1) med ekstremom in minimumom potencijala. Dobili smo analitično rešitev enačbe perturbacije v primeru deformacije zaradi vakuumske pričakovane vrednosti tako, da smo običajno metodo ujemanja posplošili na višje rede ter tako našli propagator operatorja v teoriji na robu preko koespondence AdS/CFT. Pokazali smo, da se enostaven pol pri q^2=0 pokaže šele na nivoju popravka, ne pa v osnovnem redu. Tako smo potrdili Goldstonov teorem za primer sponatnega zloma dilatacijske invariance.
COBISS.SI-ID: 27392295