Elementi redkih zemelj (REE) so dobri geokemični pokazatelji prekomernega izkoriščanja termalne vode v eksploatacijski vrtini Sob-1 v Murski Soboti. Voda, ki se izkorišča, je zajeta iz več sedimentnih vodonosnikov, katerih vode imajo različno vsebnost REE. S prekomernim izkoriščanjem najizdatnejšega vodonosnika Termal I, se je delež voda iz drugih vodonosnikov povečal tako, da so se močno povečale vsebnosti elementov redkih zemelj. Težnje sprememb so sezonske in tudi dolgoletne.
COBISS.SI-ID: 1756245
Geotermalna vrtina v Benediktu je prvič v Sloveniji in širšem območju Štajerskega in Zalskega bazena navrtala vodonosnik v predterciarni metamorfni podlagi z veliko izdatnostjo (~100 L/s) in visoko temperaturo vode ()80 oC) natrijevega hidrogenkarbonatnega hidrogeokemičnega faciesa. Sedanji hidrotermalni sistem s horizontalno cirkulacijo je vtisnjen na nekdanji, sedaj že neaktiven sistem z vertikalno cirkulacijo, po katerem danes penetrira iz globin le še ogljikov dioksid.
COBISS.SI-ID: 6106233
V raziskavi je bil opredeljen izvor težkih kovin v cestnem sedimentu in hišnem prahu na predhodno močno kontaminiranem območju, v Celju. Izračunali smo obogatitvene faktorje v tleh/prahovih na neonesnaženem območju (referenčni točki), in s temi obogatitvenimi faktorji izračunali pričakovane vsebnosti težkih kovin v prahovih glede na stopnjo onesnaženja tal. Hišni prah, kot tudi cestni sediment sta dobra pokazatelja recentnih emisij v zrak tudi na območjih, ki so že predhodno kontaminirana s težkimi kovinami.
COBISS.SI-ID: 1697621
Razvita je bila nova metoda analize kaotičnega oz. nedeterminističnega obnašanja rečnih sistemov. Metoda temelji na generiranju zaporedja treh med seboj različnih elementov na podlagi topologije rečnega korita. Zaporedje je nato služilo za generiranje sierpinski trikotnika. Rezultati so pokazali, da večji, kot je povprečni gradient reke, bolj je njena topologija deterministična. Najboljši model za matematični opis reke je kompleksna superpozicija sinusnih valov s spreminjajočo se amplitudo in valovno dolžino. Generiran šum ni pomemben faktor pri poteku rečnega toka.
COBISS.SI-ID: 1645141
Znana sta dva pogleda na nastanek jerine (terra rossa), rezidualen ali detritičen. V novejšem času se je pojavilo mnenje, da bi lahko nastala z izovolumetričnimi reakcijami matične kamnine in vetrnim materialom. Rezultati kažejo, da se pri nižanju kraškega površja lahko zadrže zadostne količine na takšen način nastalega materiala le v žlebičih, ne glede na to ali je izvor mešan ali v celoti detritičen (alogen).
COBISS.SI-ID: 1597525