Rudarski sektor je sektor, kjer je bilo izdelanih nič, ali pa zelo malo analiz celotnega življenjskega krogotoka (LCA analize). LCA analiza je torej trenutno premalo priznana metoda s premalo vpliva na ta sektor. Zato je bil kot eden izmed rezultatov projekta SARMa (www.sarmaproject.eu) tudi izdelava modela za izdelavo takšnih analiz za kamnolome in ostale prostore pridobivanja kamenih agregatov, in hkrati tudi spodbuda za širšo uporabo te metode v rudarskem sektorju na območju jugovzhodne Evrope. Ključ za izdelavo takšnih analiz za rudarske obrate so trije med seboj prepletajoči cikli: načrtovanje, dobiček in izdelek. Predlagana metodologija poudarja pomembnost preudarne rabe virov in recikliranje surovin, kot ključni sestavini t.i. SSM (angl. sustainable supply mix) – trajnostne dobave surovin iz različnih virov.
COBISS.SI-ID: 2033749
Znana sta dva pogleda na nastanek jerine (terra rossa), rezidualen ali detritičen. V novejšem času se je pojavilo mnenje, da bi lahko nastala z izovolumetričnimi reakcijami matične kamnine in vetrnim materialom. Rezultati kažejo, da se pri nižanju kraškega površja lahko zadrže zadostne količine na takšen način nastalega materiala le v žlebičih, ne glede na to ali je izvor mešan ali v celoti detritičen (alogen).
COBISS.SI-ID: 1597525
V delu, objavljenem v Int. J. Coal Geology, smo sodelovali kolegi z Inštituta Jožef Stefan, Geološkega zavoda Slovenije, Premogovnika Velenje in Univerze v Arizoni (Tucson). Članek obravnava kroženje ogljika v Velenjskem bazenu, kot ga je bilo mogoče razložiti z izotopskimi preiskavami ogljika v različnih geoloških medijih, to je litotipih lignita, premogovnih plinih, kalcitiziranih fosiliziranih lesnih fragmentih, kalcitno bogatih sedimentih in podzemnih vodah. Značilno različne izotopske sestave ogljika v navedenih medijih odražajo različne paleo-kemične, fizikalne, biološke in geološke procese njihovega nastajanja, razvoja in sedanjega stanja v geološkem modelu Velenjskega bazena. Članek predstavlja nadaljevanje objavljanja raznih geoloških tém o Velenjskem bazenu, znanem po enem debelejših slojev lignita v svetovnem merilu.
COBISS.SI-ID: 24995623
V članku so predstavljeni rezultati znanstveno-raziskovalnega dela v sklopu sodelovanja v projektu EO-MINERS med Geološkim zavodom Slovenije in Univerzo v Pretoriji, Republika Južna Afrika. V raziskavi smo ocenili različne dejavnike, ki vplivajo na kemijsko sestavo atmosferskega prahu na industrializiranem območju mesta Witbank s pomočjo posredne meritve – analize cestnega prahu. Ugotovili smo visoke vsebnosti nekaterih kovin v cestnem prahu, ki presegajo kakršnekoli do sedaj izmerjene v svetovni literaturi. Zaznali smo tri antropogene dejavnike; premogovništvo in z njim povezana energetika, ki vpliva na vsebnosti Al, Sr in Li, promet, ki vpliva na vsebnosti Cu, Pb, Sb in Sn, topilništvo pa na vsebnosti Fe, Co, Mn in V. Določili smo velikost vplivnih območij glavnega točkovnega vira- le-to znaša 20 km za topilniške obrate.
COBISS.SI-ID: 2105429
Prepletajoči se alkalna bazaltna eruptivna dejavnost in rečna sedimentacija sta ustvarili vrsto po izvoru mešanih litofaciesov, na osnovi katerih smo rekonstruirali nastanek in razvoj Graškega vulkanskega polja, od maarja do tufskega obroča.
COBISS.SI-ID: 1790293