Študirali smo kromatografsko separacijo desetih triterpenoidov (α-amirin, β-amirin, δ-amirin, lupeol, lupenon, lupeol acetat, cikloartenol, cikloartenol acetat, ursolna kislina in oleanolna kislina) in dveh sterolov (stigmasterol in β-sitosterol). Uporabili smo normalno fazno (silikagel) in reverzno fazno (C18 RP) tankoplastno kromatografijo (TLC) in C18 RP tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti (HPLC) z UV in masno spektrometrično (MS) detekcijo s kemijsko ionizacijo pri atmosferskem tlaku (APCI). Prvič nam je uspelo ločiti izomerne triterpenole lupeol, α-amirin, β-amirin in cikloartenol z uporabo C18 RP-HPTLC plošč. Cikloartenol je mogoče ločiti od sorodnih spojin samo z uporabo C18 RP-TLC, ne pa s C18 RP-HPLC. δ-Amirin, ki smo ga izolirali iz ekstraktov kutikularnih voskov paradižnika, se loči od ostalih amirinov samo z uporabo HPLC. S pomočjo tandemske masne spektrometrije smo lahko razlikovali med izomeri lupeol, α-amirin, β-amirin, δ-amirin, cikloartenol in med lupeol acetatom ter cikloartenol acetatom. Z uporabo treh TLC in dveh HPLC metod lahko kvalitativno določimo vseh 12 spojin, kar je uporabno pri analizi teh spojin iz rastlinskih ekstraktov. Priporočeno je, da se TLC presejalne metode na silikagelu in C18 RP ploščah izvede pred HPLC analizo. ŠTEVILO CITATOV: 26 (vir: Scopus)
COBISS.SI-ID: 4217626
V povrhnjici korenin Echium italicum L. smo prvi identificirali devet šikoninskih pigmentov: šikonin (S), acetilšikonin (AS), propionilšikonin (PS), isobutirilšikonin (IBS), tigloilšikonin (TS), 3,3-dimetilakrilšikonin (DAS), angelilšikonin (ANS), 2-metil-n-butirilšikonin (MBS) in izovalerilšikonin (IVS). Razvili smo metodo na osnovi tankoplastne kromatografije, s katero je mogoče ločiti enantiomera šikonin in alkanin. S to metodo smo po saponifikaciji koreninskega ekstrakta potrdili prisotnost šikonina, ki smo ga v nadaljevanju zaestrili z različnimi acil kloridi in na ta način pridobili sedem standardnih spojin (vse razen ANS). Razvili smo analizno metodo na osnovi izokratske tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC) z VIS in masno spektrometrično detekcijo, ki je omogočila, da smo prvi istočasno ločili vseh devet spojin s podobnimi strukturami, vključno s pozicijskimi in geometrijskimi izomeri, v kratkem času. Strukture petih najbolj zastopanih šikoninskih derivatov, izoliranih iz ekstrakta korenin z novo semi-preparativno HPLC metodo, smo dodatno potrdili z 1H in 13C spektri nuklearne magnetne resonance (NMR). Prvi smo objavili NMR spektre za AS in MBS. ŠTEVILO CITATOV: 13 (vir: Scopus)
COBISS.SI-ID: 4134682
Poročamo o optimizaciji občutljive, selektivne in robustne derivatizacijske metode z uporabo 4-dimetilaminocimetovega aldehida (DMACA) za denzitometrično določanje (+)-katehina in (-)-epikatehina. Ločbo teh spojin smo dosegli s tankoplastno kromatografijo na celuloznih ploščah, ki smo jih razvili z vodo. Z uporabo DMACA v HCl smo dosegli stabilno modro obarvanje lis obeh spojin, medtem ko z uporabo najbolj pogosto uporabljenega vanilinskega reagenta rdeča obarvanost lis na ploščah hitro zgineva. Pri kvantizaciji pri 655 nm se je za obe spojini izkazalo, da je umeritvena krivulja linearna od 2 do 12 ng in polinomska od 2 do 30 ng. Ponovljivost kromatografske metode pri nanosu 20 ng je bila 3,5 % (RSD, n=6). Vidna meja zaznave obeh standardov je bila 1 ng, denzitometrična meja zaznave pa je bila precej nižja (0,2 ng). Optimiziran DMACA reagent prekaša bolj pogosto uporabljani vanilinski reagent in je uporaben tudi za določanje ostalih katehinov ((-)-katehin, (-)-epikatehin galat, (-)-epigalokatehin galat, procianidin A2, procianidin B1 in procianidin B2). ŠTEVILO CITATOV: 14 (vir: Scopus)
COBISS.SI-ID: 4134938
Glavna težava pri denzitometričnem določanju karotenoidov je njihova hitra razgradnja na sorbentu med oziroma takoj po kromatografiji (pred denzitometrijo). V študiji smo pokazali, da 15 ng standardov luteina, likopena in β-karotena, ki smo jih nanesli na C18 RP HPTLC plošče predhodno razvite z mešanico diklorometan-metanol 1:1 (v/v), ostane stabilnih 1 h po razvijanju plošč s topilom za razvijanje v sestavi metanol-aceton 1:1 (v/v) z dodatkom 0,1 % 2-terc-butilhidrokinona (TBHQ), kar je znatno izboljšanje njihove stabilnosti. Ta rešitev je bila predpogoj za razvoj in validacijo nove HPTLC metode za kvantitativno določanje luteina, z uporabo denzitometrije pri 450 nm. Ponovljivost kromatografije, izražena z relativno standardno deviacijo, pri šestih nanosih 5, 15 in 25 ng standarda luteina je bila 3,41, 1,33 in 1,65 %. V območju od 5 ng do 30 ng je bila umeritvena krivulja polinomska. Meja zaznave (1,5 ng) in meja določitve (5 ng) sta bili najnižji doslej objavljeni. Pod temi kromatografskimi pogoji smo v prehranskih dopolnilih dobro ločili tudi luteinske estre, likopen, prosti lutein in β-karoten in jih identificirali na podlagi absorpcijskih spektrov posnetih in-situ v vidnem spektralnem območju in na podlagi masnih spektrov. Za hitro separacijo luteinskih estrov od prostega luteina v prehranskih dopolnilih, smo predlagali nekatera dodatna topila za razvijanje pri uporabi enakega tipa sorbenta kromatografske plošč. ŠTEVILO CITATOV: 5 (vir: Scopus)
COBISS.SI-ID: 4915226
Šikonin in njegovi esterski derivati spadajo v skupino sekundarnih metabolitov, ki imajo širok spekter učinkov, ki blagodejno vplivajo na zdravje človeka. Kljub temu se šikonin uporablja predvsem v preparatih, ki temeljijo na oljni osnovi, zaradi slabe topnosti pigmenta v vodnih medijih, zato pozitivne lastnosti šikonina niso popolnoma izkoriščene. Nizka vodotopnost ima pogosto za posledico slabo biološko dostopnost in neprimernost šikonina za oralno uporabo, poleg tega pa preprečuje njegovo širšo uporabo v živilski in farmacevtski industriji. Namen študije je bil povečati vodotopnost šikonina z dodatkom β-laktoglobulina in okarakterizirati interakcijo med makromolekulo in ligandom s pomočjo spektrofotometrije, spektrofluorimetrije, tekočinske kromatografije visoke ločljivosti in masne spektrometrije. V prisotnosti β-laktoglobulina se je vodotopnost šikonina povečala do 181-krat. Ena molekula šikonina se veže na β-laktoglobulin kovalentno preko Cys 121, ostale molekule pigmenta pa se najverjetneje vežejo na protein preko nekovalentnih interakcij. ŠTEVILO CITATOV: 1 (vir: Scopus)
COBISS.SI-ID: 5114394