Avtor postavi in dokaže tezo, da institut naknadne nemožnosti izpolnitve obveznosti kot način razbremenitve dolžnika ter samostojna oblika kršitve pogodbe v obligacijskem pravu ni nujno potreben. Konceptualno slabo razumljiv pojem nemožnosti izpolnitve pri razbremenitvi ne igra vloge, saj je odločilna le splošna razbremenitvena določa člena 240 OZ. Edina logična posledica (vsake) nemožnosti je izključitev izpolnitvenega zahtevka. Institut naknadne nemožnosti izpolnitve bi bilo zato mogoče črtati, s čimer bi se približali sodobnemu trendu enotnega pojma kršitve pogodbe.
COBISS.SI-ID: 9577041
Samostojni sestavek v tuji monografski publikaciji izkazuje avtorjevo sodelovanje v mednarodni raziskavi, ki je preučevala vpliv Konvencije ZN o mednarodni prodaji blaga na nacionalno pravo. Vpliv na jugoslovansko in slovensko pravo je posebej izrazit, saj so na oblikovanje jugoslovanskega ZOR vplivali predhodniki konvencije ZN – Haaške konvencije o enotnem pravu prodajne pogodbe. Vpliv sega izven ureditve prodajne pogodbe in se razteza na celotno pogodbeno pravo
COBISS.SI-ID: 9744465
V članku v angleškem jeziku, objavljenem v ugledni francoski publikaciji Revue des Contrats, avtor analizira in komentira projekt Draft Common Frame of Reference na področju zahtevka na izpolnitev pogodbe v naravi kot ene od splošnih posledic kršitve pogodbe. Objava je izrazito aktualna, saj je bil modelni zakon DCFR nedavno objavljen in doživlja izjemno zanimanje stroke.
COBISS.SI-ID: 10370641
V članku, objavljenem v reviji Evropski pravnik, ki jo izdaja Univerza v Novem Sadu, avtor kritično analizira in primerja ureditev predpostavk in časovnih okvirov odgovornosti prodajalca za stvarne napake, ki jo šteje za eno najbolj kritičnih točk jugoslovanskega in slovenskega pogodbenega prava. Zaključuje, da je ureditev notifikacije napak kot predpostavka prodajalčeve odgovornosti brez potrebe zapletena in stroga do kupca, ter da je rok prodajalčeve odgovornosti bistveno prekratek, zato predlaga ustrezne spremembe
COBISS.SI-ID: 9157969
Avtor predstavi razvoj in pravno ureditev garancije za brezhibno delovanje ter njen odnos do jamčevanja za stvarne napake. Zastopa stališče, da je institut obvezne garancije ob boku kogentne odgovornosti prodajalca za stvarne napake odveč. Nadalje obvezna garancija, ki velja tudi v gospodarskih razmerjih, omejuje pogodbeno avtonomijo in nasprotuje evropski svoboščini prostega pretoka blaga. Ureditev prostovoljne garancije pa ne izpolnjuje zahteve transparentnosti iz 6. člena omenjene direktive.
COBISS.SI-ID: 10227793