Na podlagi baze plazov je bila izdelana karta verjetnosti pojavljanja plazov za območje Slovenije. Izmed 3257 plazov je bilo za potrebe univariatne statistične analize (?2) naključno, a prostorsko reprezentativno izbranih 65 % plazov. Analiziran je bil vpliv prostorsko-časovnih povzročiteljev, ki so litologija, naklon, ukrivljenost in usmerjenost pobočja, oddaljenost od geoloških mej, oddaljenost od strukturnih elementov, oddaljenost od površinskih vod, dolžina toka površinske vode ter tip rabe tal. Analize so bile opravljene v GIS-u na rastrskih podatkih s prostorsko ločljivostjo 25×25 m.
COBISS.SI-ID: 238525952
Osnova za izdelavo scenarijev podnebnih sprememb so simulacije GCM (globalnih klimatskih modelov). Njihova horizontalna ločljivost je premajhna, da bi bile simulacije direktno uporabne na lokalnem nivoju. Premostitev med globalno ter lokalno prostorsko ločljivostjo smo izvedli z dinamično-statističnim pristopom k zmanjševanju merila. Z umerjeno metodo prilagajanja porazdelitve izbranih meteoroloških spremenljivk smo izdelali projekcije rezultatov simulacij RCM (regionalnih klimatskih modelov).
COBISS.SI-ID: 6502265
Na območju vzhodno od Cerknega smo izvedli analizo uporabnosti interferometrične metode permanentnih sipalcev (PSInSAR) za opazovanje premikov na plazovitih območjih. Na podlagi lastnosti reliefa, vektorjev premikov permanentnih sipalcev in predvidenih smeri gibanj splazelih gmot smo kvantitativno ocenili dejanske premike na zemeljskih plazovih in jih primerjali med seboj. Primerjava korelacij med časovnimi nizi premikov permanentnih sipalcev kaže na možno prostorsko povezanost.
COBISS.SI-ID: 31816237
Za obdobje 1991-2006 so bili analizirani podatki o padavinah v različnih časovnih obdobjih (30 min, 1 h, 2 h, 3 h, 6 h, 12 h, 24 h) za postajo Rateče ter izračunani: a) indeks intenzivnosti padavin, b) število dni s količino padavin nad 40 mm in c) mesečna erozivnost padavin. Dnevne količine padavin nad 40 mm so najpogostejše v jesenskem obdobju, letno pa je v povprečju takih dni več kot 10. Mesečna erozivnost padavin v analiziranem obdobju je bila največja v avgustu, za zimske in zgodnje pomladanske mesece pa relativno majhna.
COBISS.SI-ID: 6235257
Z metodama diferencialne interferometrije (DInSAR) in permanenthih sipalcev (PSInSAR) so bili določeni premiki, nastali ob potresu v Posočju (12.4.1998). Opravljena je bila primerjava obeh sicer komplementarnih metod. DInSAR daje ploskovne rezultate, PSInSAR pa točkovne, a omogoča daljše časovno opazovanje. Omejitve slednje so zapletena interpretacija, neuporabnost metode za opazovanje poraščenih območij in za opazovanje hitrih deformacij.
COBISS.SI-ID: 28618541