Preučili smo dve skupini dobov – zdrave in propadle. Propadajoči dobi so imeli pred melioracijo večji BAI kot drevesa, ki so preživela melioracijske ukrepe. BAI je propadlim po drenaži močno upadel. Hidravlični premer in prevodnost trahej sta bila v propadlih hrastih bistveno večja kot v preživelih, vendar se je to spremenilo po melioraciji. Drevesa, ki so propadla so imela celotno življenje nižjo diskriminacijo stabilnega izotopa ogljika, kot preživela dreva. Potrdili smo domnevo, da so bila propadla drevesa sicer prirastno bolj uspešna a slabše prilagojena na sušo kot tista ki so preživela
COBISS.SI-ID: 3118246
Na osnovi 5000 kronologij macesna in smreke smo opravili analizo pojavljanja macesnovega zavijača na celotnem območju Alp in Tater. Ugotovili smo prostorsko in časovno razporeditev pojavljanja tega insekta v Alpah in pripravili karte prostorske in časovne distribucije macesnove zavijača in opravili analizi cikličnega pojavljanja insekta. Dokazali smo, da se macesnov zavijač pojavlja v rednih 8-9 letnih intervalih in ugotovili, da klimatske spremembe vplivajo na pogostnost in prostorsko razporeditev napadov tega škodljivca in sicer tako, da jih ponekod pospešujejo, drugod pa zmanjšujejo.
COBISS.SI-ID: 2396582
Na osnovi štirih različnih kronologij smo opravili primerjavo med obema rastiščema in klimatskimi podatki za obdobje 1960-2002. Občutljivost kronologij širin branik na poletne temperature zelo odvisna od rastišča in da je odziv smreke na visokogorskih rastiščih pozitiven, če je nadpovprečno toplo. Ravno obratno je na nižinskih rastiščih, kjer je odziv v nadpovprečno vročih letih negativen. Kronologije stabilnega izotopa ogljika kažejo največji potencial za dendroklimatološke analize smreke, saj je bil odziv na obeh rastiščih, nižinskem in gorskem, istosmeren.
COBISS.SI-ID: 2249894
Preučili smo časovno dinamiko nastajanja floema in ksilema ter širino in strukturo ksilemskega in floemskega prirastka pri gradnu (Quercus sessiliflora Salisb.) Nastajanje floema v prvi polovici rastne sezone je hitrejše kot ksilema; v drugi polovici rastne sezone pa je hitrost nastajanja ksilema večja kot pri floemu. Obdobje najbolj intenzivne rasti ksilema je od aprila do maja, floema pa v aprilu. Kambijeva aktivnost se pri gradnu konča v prvi polovici Avgusta (v letu 2007). Ugotovili smo, da pri gradnu širina ranega lesa narašča samo do določene širine, nato pa nastaja samo še kasni les.
COBISS.SI-ID: 3102886
Za primerjavo in opredelitev razlik stresnega prilagajanja na sušo odraslih dobovih sestojev smo uporabili P/V-krivulje; primerjali smo odzive v različnih dobovih sestojih z različno drevesno gostoto (redčen sestoj, neredčen) poleti 2003 in 2004. Potrdili smo značilne razlike v osmotski komponenti vodnega potenciala pri polnem turgorju med ploskvama Murske šume in Krakovskega gozda. Na vseh ploskvah je bilo opaziti povečevanje osmotske komponente z naraščanjem sušnega stresa.
COBISS.SI-ID: 3026854