Dolgotrajni poljski poskus, ki je bil začet v letu 2007 na Univerzi v Mariboru, se osredotoča na kakovost hrane in okoljski odtis konvencionalnega (KON), integriranega (INT), ekološkega (EKO) in biodinamičnega (BD) pridelovalnega sistema. Rezultati iz prvega leta kažejo na signifikantno nižji okoljski odtis obeh, EKO in BD, sistemov v pridelavi oljnih buč in oljnega rička, v večji meri zaradi ne-uporabe zunanjih vnosov , kot so mineralna gnojila in fitofarmacevtska sredstva. Ko k enačbi dodamo še pridelke, sta EKO in BD sistem prav tako bolj okoljsko prijazna na enoto pridelka.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3102764Raziskali smo senzorične lastnosti rdeče pese, ki je bila pridelana, zraven kontrolnega sistema, v konvencionalnem (KON), integriranem (INT), ekološkem (EKO) in biodinamičnem (BD) pridelovalnem sistemu. Naključno izbrani ocenjevalci so ocenili sprejemljivost pri štirih lastnostih (barva, vonj, okus in splošna sprejemljivost) z uporabo devet-stopenjske hedonske lestvice. Rezultati kažejo statistično signifikantne razlike za vse karakteristike v zaporedju od najvišje do najnižje kontrola>BD>EKO=INT>KON, razen za ocene vonja, kjer ni bilo signifikantnih razlik.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3103020V referatu smo predstavili rezultate poskusa, v katerem smo primerjali pitovne, klavne lastnosti in kakovost mesa prašičev, vzrejenih na konvencionalen (KON) ali ekološki (EKO) način. Raziskava je pokazala, da je bila nižja vsebnost esencialnih aminokislin v EKO krmi skupaj z manjšo konzumacijo krme pri EKO prašičih vzrok za manjšo rastnost teh živali. Ugoden učinek EKO reje se je pokazal v povečani vsebnosti intramuskularne maščobe, ki je pomembna z vidika izboljšanja kakovosti mesa.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3094376V tej raziskavi smo proučili vpliv različnih pridelovalnih sistemov (kontrola, ekološki, integrirani, biodinamični in konvencionalni) na maso in število deževnikov v tleh po spravilu zelja, pšenice in oljnih buč. Povprečna populacija deževnikov je bila višja v biodinamičnih (24,00) in ekoloških (22,41) pridelovalnih sistemih, kot pa v ostalih sistemih. Povprečna masa deževnikov je bila najvišja v ekološkem (22,25 g/0,25 m2) in biodinamičnem (18,83 g/0,25 m2) pridelovalnem sistemu. Najvišjo povprečno skupno maso so dosegli deževniki na parcelah z oljnimi bučami (1440 kg/ha).
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 3090732Dolgotrajni poljski poskus, ki je bil začet v letu 2007 na Univerzi v Mariboru, se osredotoča na kakovost hrane in okoljski odtis konvencionalnega (KON), integriranega (INT), ekološkega (EKO) in biodinamičnega (BD) pridelovalnega sistema. Rezultati prvega leta kažejo boljšo okoljsko sprejemljivost obeh, EKO in BD, sistemov pri pridelavi pšenice (Triticum aestivum L.) in pire (Triticum spelta L.), v večji meri zaradi ne-uporabe zunanjih sintetičnih proizvodnih faktorjev. Ko k enačbi dodamo pridelke, se BD in EKO sistem tudi izkažeta kot bolj učinkovita na enoto površine.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 2969132