Namen predstavitve je pokazati, kako so različne slovanske operne tradicije prispevale k ideji slovanstva. Po narodnobuditeljskem gibanju marčne revolucije, ki ga poznamo tudi pod imenom »pomlad narodov« iz leta 1848, je vprašanje slovanske opere prvič dobilo odsev v procesu oblikovanja tedanjih političnih realnosti in družbenih ter ideoloških misij novo prebujenih narodov. Slovenski primer pa izdatno odkriva, kako se je delovanje teh principov pomembno okrepilo tudi po letu 1918 in močno napolnilo z novo izumljeno kolektivno »slovansko dušo«.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1498067Prispevek se ukvarja s preučevanjem razmerja med svetom opere in svetom antropologije, pri čemer izhajamo s predpostavke, da je opera lahko pertinenten predmet antropološkega preučevanja, pa tudi etnografskega dela. Tako besedilo osvetli nekatere teoretske, epistemološke in konceptualne orientacije, na podlagi katerih antropologi lahko raziskujejo in doživijo kulturo opernih svetov. Kot študija primera članek razkriva delovanje in socialno organizacijo slovenskega opernega habitusa, s poudarkom na dveh centralnih nacionalnih prizoriščih, to sta Ljubljanska in Mariborska Opera.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1582547Prispevek je posvečen znamenitemu francoskemu antropologu 20. stoletja Cladeu Lévi-Straussu in njegovemu strukturalnemu antropološkemu branju opere kot metaforične "kompozicije" nekakšne antropološke velike opere, ki jo je avtor materializiral v svoji obsežni študiji Mitologike, sestoječe iz 4. zvezkov, kar spominja na Wagnerjevo tetralogijo Prstan, ki prav tako sestoji iz štirih posameznih oper. Diskusija o Lévi-Straussovem odnosu do opere in mita se razširja na način, da pritegne v uvid širši zgodovinski kontekst razmerja med opero in mitologijo kot dveh simbolnih sistemov evropske kulture.
B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci
COBISS.SI-ID: 1498067