V objavljeni študiji smo raziskali vpliv MCLR na izražanje izbranih genov, ki so vpleteni v odgovor celice na poškodbe DNA in apoptozo. Celice HepG2 smo izpostavili netoksičnim koncentracijam MCLR in izražanje mRNA določali s qrt-PCR. MCLR je povzročil povišano izražanje tumor supresorskega gena p53 in genov vpletenih v popravljanje poškodb DNA in regulacije celičnega cikla (p21, gadd 45a, mdm2) ter pro-apoptotskega gena bax, medtem ko je zmanjšal izražanje anti-apoptotskega gena bcl. Ti rezultati potrjujejo prejšnje ugotovitve, da MCLR lahko deluje kot genotoksičen karcinogen.
COBISS.SI-ID: 1820239
V objavljeni študiji smo raziskovali vpliv necitotoksičnih koncentracij MCLR na nastanek reaktivnih kisikovih zvrsti in poškodb DNK pri celični liniji humanega adenokarcinoma (CaCo2), humanega astrocitoma (IPDDC-A2) in humanih limfoblastoidnih celicah (NCNC). Preživelost CaCo2 celic se je zaradi delovanja MCLR zmanjšala, medtem ko vpliva na živost NCNC in IPDDC-2A celic nismo opazili. MCLR je povzročil poškodbe DNA le pri CaCo2 celicah. Rezultati so pokazali, da MCLR poleg jetrnih lahko poškoduje tudi črevesne celice, zato je tudi črevo potencialna tarča mikrocistinov.
COBISS.SI-ID: 1889871