Študija je prvi sistematični pregled portretov ljubljanskih škofov. Temelji na likovnem in arhivskem gradivu, zlasti zapuščinskih inventarjih, posveča pa se mdr. tudi ikonografskim posebnostim portretov cerkvenih dostojanstvenikov in terminološkim vprašanjem v zvezi z njimi. Ker delo predstavlja najvidnejše osebnosti slovenske preteklosti, je tudi pomemben prispevek k slovenski zgodovinski ikonografiji. Avtorica je bila tudi glavna urednica monografije in je v njej objavila tudi več kataloških enot, škofovske portrete pa je predstavila še na predavanju v ljubljanskem Cankarjevem domu.
COBISS.SI-ID: 26971181
Prispevek obravnava nekaj doslej odprtih vprašanj o ikonografiji Quaglieve freske v ljubljanski Semeniški knjižnici (1721). Središčno figuro vrh stropa v nasprotju z dosedanjimi razlagami prepoznava za Resnico, ženske personifikacije v spodnjem delu oboka, ki so hipotetično veljale za sibile oz. kardinalne kreposti, pa na osnovi Iconologie C. Ripe in analogij s slikarskimi koncepti evropskih knjižnic opredeljuje za Štiri fakultete. Nove ugotovitve so bistveno dopolnile dosedanjo interpretacijo poslikave in jo hkrati postavile tudi v širši evropski kontekst.
COBISS.SI-ID: 27511085
Članek na podlagi evropskega primerjalnega gradiva problematizira dosedanjo interpretacijo reliefa, vzidanega v steno vhodne veže gradu Cmurek. Kot je pokazala opravljena raziskava, dosedanja razlaga, da gre za “alegorijo Jeze”, ne drži, saj je bila Jeza v srednjem veku upodabljana na povsem drugačne načine. Večje sorodnosti kaže relief z upodobitvami človeka, požirajočega zmaja, ki so v romanski stavbni plastiki pogoste. Razumemo jih lahko v smislu boja proti zlu oziroma kot moralni opomin, da krivičnika in brezbožnika zadene zaslužena kazen.
COBISS.SI-ID: 29005357
Prispevek obravnava v baročnem času ustvarjalno povezani področji gledališke in likovne umetnosti. Drama, ki so jo leta 1708 odigrali gojenci ljubljanskega jezuitskega kolegija, predstavlja pomembno spodbudo za uvajanje Nepomukovega kulta na Slovenskem in posledično za likovne upodobitve svetnikovega življenja na naših tleh. Med naročniki je bila tudi družina Lichtenberg, ki je na Tuštanju postavila Nepomukovo kapelo in likovno izrazila simbolično povezavo svojega priimka z ikonografijo svetnika. Ikonografski koncept kapele je na podlagi širšega konteksta na novo interpretiran.
COBISS.SI-ID: 28919085
Članek govori o ikonografiji in ikonologiji ter o pomenu in funkciji podobe v poznem srednjem veku. V tem času v Cerkvi ni mogoče govoriti o enoviti institucionalni doktrini, ki bi jo izražala likovna umetnost. Zelo priljubljeni so bili prizori, ki so kazali prav največje paradokse doktrine; ta abstrakten in nedoumljiv nauk je postal razumljiv, ker so ga pojasnjevali z realističnimi motivi in komentarji, povzetimi iz vsakdanjega življenja. Cerkev je skrbela predvsem za pastoralno funkcijo; podoba je morala doseči željeni učinek, četudi na račun netočnosti oziroma neskladij z naukom.
COBISS.SI-ID: 30831405