V monografiji Istroromunske etimologije, Knjiga 3, avtor ugotavlja izvor poimenovanj za druge živali (gozdne in poljske), gobe in sodarsko terminologijo. Gradivo je bilo zbrano med delom v okviru projekta Istrski jezikovni atlas v osemdesetih letih 20. stol., kasneje pa je bilo dopolnjeno in preverjeno. Ugotovljeno je, da so istrskoromunski termini v veliki meri po izvoru čakavskega porekla. Vsak izraz je nato primerjan še z gradivom iz vseh istroromunskih glosarjev, besednjakov in slovarjev, ki so na voljo, z izrazi iz čakavskih, slovenskih in beneških istrskih govorov.
COBISS.SI-ID: 1428435
V članku so predstavljeni mikonimi v istroromunskih govorih, ki so jih zapisali na terenu v času zbiranja gradiva za IrLA, pa tudi kasneje. O mikonimih je zelo malo objavljenih del, pa tudi slovarji, s katerimi razpolagamo, vsebuje zelo majhno število tovrstnih besed. Problem je tudi v tem, da se ljudje v istroromunskih krajih slabo spoznajo na gobe, zato so v članku mogoče napačne identifikacije nazivov.
COBISS.SI-ID: 1082067
V prvem delu prispevka avtorica skuša na osnovi narečnega gradiva, ki ga črpa iz radijske oddaje Za smeh in dobro voljo, izluščiti romansko-germanske glagolske sestavine kriškega govora, ki je tipično kraški, in jih osvetliti z oblikoslovnega in leksikalnega vidika. Drugi del se osredinja na leksikalno razčlembo romanskih istrskoslovenskih glagolskih prvin, izluščenih iz humoresk Nelde Štok Vojska Antonci v Pridvoru, Istrijani na Obali.
COBISS.SI-ID: 1439699
V prvem delu prispevka avtorica ob izidu druge knjige dialektološkega istrskoslovenskega atlasa SDLA-SI osvetljuje pomen regionalnih lingvističnih atlasov za razvoj slovenske dialektologije. Drugi del prispevka se osredinja ne etimološko razčlembo romanskih in germanskih izposojenk, ki jih je avtorica v atlasu izluščila iz razdelka, ki obravnava gozdarstvo in predelavo lesa. Nujnostne in priložnostne izposojenke, sopomenke, izpeljanke in zloženke jasno ponazarjajo pojav interference v istrskoslovenskem narečnem izrazju.
COBISS.SI-ID: 1727955
Avtor v prispevku obravnava osemnajst imen žuželk in nekaj z njimi tesno povezanih izrazov (npr., med, želo). Omenjeni entomonimi so del obsežnejšega korpusa,ki zajema več kot osem tisoč zabeleženih oblik (rezultati raziskav so bili objavljeni ob več priložnostih, potem ko so bili leta 2008 dokončno potrjeni in dopolnjeni v vseh vaseh, kjer so istroromunski govori še danes v uporabi: v Žejanah,Šušnjevici, Novi vasi, Jesenoviku,Letaju, Brdu, Škabićih, Trkovcih, Zankovcih, Mihelih in Kostrčanu) in ki ga ne sestavljajo zgolj entomonimi. Na koncu vsakega etimološkega gesla je podan izvirni etimon.
COBISS.SI-ID: 1727699