Gre za izsledke raziskav izotopske sestave dušika v različnih morskih organizmih in partikulatni organski snovi iz priobalnih ekosistemov, ki so obremenjeni z netretiranimi odplakami ter dejavnostjo ribjih farm. Na podlagi dobljenih podatkov so bile izdelane tudi geokemične karte porazdelitve parametra d15N, ki so primerne za monitoring vpliva odpadnih voda iz septičnih sistemov na priobalne ekosisteme, oziroma omogočajo sledenje vpliva gojenja rib na okolne ekosisteme. Rezultati pa so uporabni za razvoj marikulturne dejavnosti in antropogenega onesnaževanja z odplakami v Jadranskem morju.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 111111Z GPS meritvami premikov točk na območju Istre, edinega stabilnega izdanka severnega dela Jadranske mikroplošče, smo določili kinematiko aktivnega premikanja mikroplošče (Eulerjev pol gibanja) glede na Evrazijsko ploščo in izračunali hitrost rotacije. Lokacija eulerjevega pola se nahaja bolj proti vzhodu, v primerjavi z pridobljenimi z geodetskimi podatki. Glede na lokacijo pola povzroča na ozemlju Slovenije pritisk Jadranske mikroplošče N-S usmerjeno krčenje hitrosti 2-3 mm/leto. Preliminarna obdelava vektorjev hitrosti premikanja na ozemlju Slovenije in severne Hrvaške naš model potrjuje.
F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj
COBISS.SI-ID: 535390Na izbranih historičnih objektih slovenske kulturne dediščine: dvorec Novo Celje, samostan Stična, secesijski objekt v Ljubljani, so bili odvzeti in raziskani vzorci malt vgrajenih v objekte. Namen raziskav je bil določiti njihovo sestavo in lastnosti ter sklepati na izvor. Rezultati bodo pripomogli h kakovostnejšemu in stilistično bolj avtentičnemu restavriranju objektov. Mineraloške raziskave so bile izvedene na notranjih in zunanjih ometih objektov, obsegale pa so analize z optičnim mikroskopom, rentgensko praškovno difrakcijo in elektronsko mikroskopijo.
F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine
COBISS.SI-ID: 579166Gre za razvoj in izdelavo agregata za obrabne asfaltne plasti, ki vsebuje kot eno izmed komponent tudi jeklarsko žlindro iz Acroni Jesenice. Rezultati omenjene raziskave so podani v aplikativnem projektu: Črna jeklarska žlindra kot visokokakovosten agregat v cestogradnji (vodja Triplat Acroni Jesenice - 2002-2005). V letu 2006 je bil izdelan postopek za pripravo agregata zlasti iz odpadnih surovin in tako dobljen agregat: patentna prijava št. P-2006 0 0249, Ljubljana, ki ga je možno uporabljati kot lahki agregat za betonske konstrukcije.
F.06 Razvoj novega izdelka
COBISS.SI-ID: 1394535Raziskovali smo izotopske, geokemične in sorpcijske lastnosti premogovnih plinov v Premogovniku Velenje in vezanih na tektonsko aktivne prelomne sisteme in strukturo. Glavni cilj raziskave pa je povezati geokemijske lastnosti plinov s strukturno tektonskimi lastnostmi, z namenom, da se ustvari baza znanja za določanje varnejšega rudarjenja. Dodatno smo študirali izvor žvepla, ki se nahaja v premogu. Utemeljili in dokazali smo lastnosti in funkcijo premogoških plinov v velenjskem lignitu.
F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 111111Gre za izsledke raziskav izotopske sestave dušika v različnih morskih organizmih in partikulatni organski snovi iz priobalnih ekosistemov, ki so obremenjeni z netretiranimi odplakami ter dejavnostjo ribjih farm. Na podlagi dobljenih podatkov so bile izdelane tudi geokemične karte porazdelitve parametra d15N, ki so primerne za monitoring vpliva odpadnih voda iz septičnih sistemov na priobalne ekosisteme, oziroma omogočajo sledenje vpliva gojenja rib na okolne ekosisteme. Rezultati pa so uporabni za razvoj marikulturne dejavnosti in antropogenega onesnaževanja z odplakami v Jadranskem morju.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
Raziskovali smo izotopske, geokemične in sorpcijske lastnosti premogovnih plinov v Premogovniku Velenje in vezanih na tektonsko aktivne prelomne sisteme in strukturo. Glavni cilj raziskave pa je povezati geokemijske lastnosti plinov s strukturno tektonskimi lastnostmi, z namenom, da se ustvari baza znanja za določanje varnejšega rudarjenja. Dodatno smo študirali izvor žvepla, ki se nahaja v premogu. Utemeljili in dokazali smo lastnosti in funkcijo premogoških plinov v velenjskem lignitu.
F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije