Kredno/terciarna (K/T) meja je pomemben katastrofični dogodek v zgodovini našega planeta. Povzročil je izumrtje izumrtje 4/5 vseh vrst organizmov. Na Krasu je razvita v plitvovodnem karbonatnem faciesu, kar je svetovna posebnost. Spremembe okolja in katastrofični pogoji so zabeleženi predvsem v izotopski sestavi karbonatnih kamnin. Apnenci na meji so obogateni z lahkim izotopom ogljika, v Dolenji vasi celo za 11 ‰, kar je do sedaj najvišja zabeležena vrednost v mediteranski regiji. Plasti na meji so obogatene tudi z iridijem in drugimi redkimi elementi.
COBISS.SI-ID: 1452629
Karbonatni rezervoarji nizkotemperaturnih ((20-40oC) termalnih vod so pomembni v slovenskem topliškem, zdraviliškem in rekreacijskem turizmu. Med glavnimi ioni prevladujejo Ca2+ in Mg2+. Stroncija je veliko v preiskanih vodah iz jurskih apnencev, najverjetneje zaradi visoke vsebnosti aragonita. Na PAAS normalizirane REE niso podobne vsebnostim v kamnini, temveč odražajo topnost REE ionov v termalni vodi. Razmerja U/Th so sorazmerno visoka in so posledica vgrajevanja kalcitnih lupin morskih organizmov v karbonatne kamnine.
COBISS.SI-ID: 1082453
Več km debelo zaporedje sedimentov in sedimentnih kamnin v Murskem bazenu v severovzhodni Sloveniji (jugozahodnem delu Panonskega bazena) smo podrobno preučevali zato, ker so v njem nahajališča nafte, plina in termalnih vod. Na osnovi litologije in združb foraminiferne favne v jedrih globokih vrtin smo prepoznali sedem formacij, od katerih so nekatere prvič določene. Študije smo razširili tudi na sosednja območja - Slovenske Gorice, Haloze in Kozjansko, pa tudi na Trboveljski premogovni bazen. Študija daje trdno osnovo za nadaljnje aplikativne raziskave.
COBISS.SI-ID: 1583957
Glinenim mineralom (illit/muskovit, klorit, kaolinit, Ca-montmorillonit, mešanoslojni kaolinit/montmorillonit z indeksom Reichweite R1 in R0), ki se nahajajo v tleh in sedimentih, tehnično jih gradbeniki poimenujejo zemljine, smo določili točno mineralno sestavo in ocenili specifično površino ter meje plastičnosti in židkosti (Atterbergove konsistenčne meje). Mineraloški podatki se zelo dobro ujemajo z izmerjenimi geomehanskimi parametri zemljin, kar je pomembno npr.za sanacije plazin in za izbor glinenih oblog na deponijah odpadkov.
COBISS.SI-ID: 1481045
V svetu dobro znana katastrofična meja med permskim in triasnim sistemom je bila predmet sedimentoloških, izotopskih in geokemičnih raziskav. V Karavankah (profil Jelendol pri Tržiču) je ta v dolomitnem razvoju, na Idrijskem (profila Masore in Idrijca) pa v apnenčevem razvoju. V obeh profilih beležimo za 4 ‰ znižane vrednosti ?13C, višje koncentracije redkih zemelj ter intenzivno spremembo mikrofaciesa. V profilih pri Idriji je bil prvič ugotovljen tudi oolitni horizont, v Alpah in Dolomitih znan kot Tesero horizont.
COBISS.SI-ID: 469342