Skupna kmetijska politika (SKP) v Evropski uniji (EU) velja za ključno javno politiko tako glede vplivov kot tudi sredstev, namenjenih ohranjanju narave, vendar cilj zaustavitve izgube biotske raznovrstnosti v EU ostaja nedosegljiv. Prispevek proučuje stopnjo vključenosti politike biotske raznovrstnosti v SKP in kakovost načrtovanja politik v izbrani državi članici EU v obdobju 2014–2020. Uporabljamo hevristični model, ki združuje oceno integracije politike biotske raznovrstnosti in programsko teorijsko analizo logičnega modela politike. Poleg tega se za primerjalne namene oceni izdelava logičnega modela za druge cilje kmetijske politike, ustreznost in potencialni učinek ukrepov ter dodelitev proračunskih sredstev. Ugotovljeno je bilo, da je programski logični model za večino ciljev slovenske kmetijske politike opredeljen le ohlapno. Na strateški ravni je vključevanje politike biotske raznovrstnosti omejeno na instrumente, ki plačujejo nadstandardne kmetijske prakse, naložbe in plačila območjem z naravnimi omejitvami. Nasprotno pa je vključevanje in doslednost ohranjanja biotske raznovrstnosti v instrumente, ki podpirajo standardne prakse (npr. sheme neposrednih plačil), obravnavana le v omejenem obsegu. Glede na njihovo zasnovo in izvajanje je bilo ocenjeno, da ima manj kot 10% ustreznih ukrepov močne ali pomembne potencialne učinke in bo zato le delno izpolnilo cilje politike.
COBISS.SI-ID: 4363400
Namen prispevka je ovrednotiti upravljanje s krajinskimi značilnostmi v Sloveniji in opredeliti ključne potrebe na področju njihove identifikacije, ukrepov in podpornih sistemov za njihovo ohranjanje. Instrumenti kmetijske politike še ne omogočajo ohranjanja krajinskih značilnosti v zadostni meri in so deloma celo spodbudili njihovo izginjanje. Glavni oviri pri oblikovanju učinkovitejših ukrepov sta pomanjkanje podatkovnih virov in neupravičenost večine krajinskih značilnosti do dohodkovnih podpor. Predlagane izboljšave vključujejo natančnejšo opredelitev krajinskih značilnosti, vključitev v ukrepe z jasno intervencijsko logiko ter okrepitev podatkovnih baz in sistemov spremljanja. Prizadevati si je treba tudi za zapolnitev vrzeli v znanju, ki so povezane s tipologijo krajinskih značilnosti, njihovimi interakcijami s kmetijskimi ekosistemi in pristopi k njihovemu dolgoročnemu ohranjanju.
COBISS.SI-ID: 53446915
Glavni raziskovalni izziv tega prispevka je bolje razumeti kolektivne ukrepe za ohranitev kmetovanja z visoko naravno vrednostjo (HNV) v posebnih okoliščinah post-prehodnih držav članic Srednje in Vzhodne Evrope, ki jih raziskujemo z uporabo Slovenije kot študijo primera. Uporabljamo okvir socialno-ekoloških sistemov (SES) in združujemo participativne in akcijske raziskave pri proučevanju različnih možnosti za spodbujanje kolektivnega delovanja lokalnih akterjev v treh socialno-ekoloških sistemih v Sloveniji. Opisujemo sisteme s poudarkom na spremenljivkah prve stopnje in podajamo primerjavo njihovih značilnosti, ki vplivajo na pripravljenost za skupno delovanje. Značilnosti sistemskih akterjev so imele največji vpliv na rezultate, sledile so jim družbene, ekonomske in politične razmere (makro vprašanja) in ureditve upravljanja. Potrebni so močni voditelji, ki uživajo zaupanje skupnosti; pravila morajo biti pregledna, posamezniki pa morajo imeti osebni interes za sodelovanje. V post-prehodnem okolju je premagovanje vprašanja nezaupanja omejevalni dejavnik pri poskusu spodbujanja kolektivnih ukrepov.
COBISS.SI-ID: 18161667