Veliko povečanje števila pacientov zaradi nenadnega izbruha in hitrega širjenja nalezljive bolezni lahko preobremeni zdravstvene sisteme. V razmerah pomanjkanja zdravstvenega osebja in sredstev za zdravljenje se zdravstveni delavci lahko znajdejo pred tragično izbiro, kateremu izmed pacientov pomagati oziroma katerega zdraviti prednostno in katerega ne. Odgovor na to vprašanje išče (medicinska) etika, posebno vprašanje pa je, ali je morebitne napačne odločitve treba tudi kazenskopravno sankcionirati. V prvem delu prispevka predstavimo priporočila, ki so jih etične komisije in zdravniška strokovna združenja v Sloveniji in po svetu pripravili za primere kolizije dolžnosti. Priporočila se razlikujejo zlasti glede meril, ki jih je treba upoštevati pri odločanju v situacijah, v katerih so ogrožena človeška življenja. V drugem delu razpravljamo o kazenskopravnih posledicah njihovega (ne)upoštevanja. Ko opišemo postopek triaže, se opredelimo tudi do starega etičnega problema, ki so ga nedavne razmere pandemije znova obudile: ali je treba razlikovati med situacijami, ko je nekdo že priključen na aparat, in situacijami, ko več oseb potrebuje isti (prosti) aparat? Strinjamo se z večinskim stališčem, da morata biti ex ante in ex post konkurenca deležni različne obravnave, vendar pa to podrepimo z delno drugačnimi argumenti, kot jih avtorji običajno navajajo.
COBISS.SI-ID: 40680195
V prispevku so obravnavani raznorodni pojmovni odtenki pacientovih pravic, s poudarkom na spremenjenem načinu njihovega pogosto kategoričnega razumevanja. To je gotovo povezano z individualno naravo pacientovih pravic, v prvi fazi epidemije covida-19 v Sloveniji pa je takšno razumevanje pretresel suspenz pretežnega dela storitev zdravljenja in preventivnih zdravstvenih storitev. K obravnavi suspenza in posredne omejitve pacientovih pravic, ki v času epidemije seveda ni lastna le Sloveniji, članek pristopa z zornega kota razmerja med kategoričnimi zavezami deontološke etike in zavezami v posledico usmerjenega konsekvencionalizma. Povod za prispevek sicer predstavlja nastop epidemije, vendar pa si je podobne spremembe ali le nova odkrivanja jedrne narave pacientovih pravic moč zamisliti tudi v času drugih kriz, npr. finančne ali gospodarske, ali celo v običajnih razmerah. Pacientove pravice so, kadar terjajo pozitivno ravnanje, namreč zmeraj razpete med zmožnosti zdravstvenega sistema oziroma med načelo gospodarnosti in načelo varovanja najvišje ravni pacientovega zdravja.
COBISS.SI-ID: 38229507
Avtorja v prispevku, katerega povod je epidemija covid-19 v Sloveniji, na primeru triaže obravnavata živopisno razmerje med pravom in medicinsko stroko. Mimo podrobnejše obravnave kazensko- in civilnopravnih vprašanj, ki jih prepuščata strokovnjakom področnih strok, skušata prek razlage določb Zakona o zdravstveni dejavnosti, Zakona o zdravniški službi in Zakona o pacientovih pravicah določiti meje pravno dopustnega ravnanja zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev, predvsem v težkih primerih triaže, ko zavrnitev ali odlog (točno določene vrste) zdravljenja lahko pomeni ne le hudo ali celo nepovratno poslabšanje zdravstvenega stanja, temveč tudi smrt pacienta. Iz razprave izpuščata podrobnejšo obravnavo določb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj za njene potrebe praviloma zadostuje ugotovitev, da vsakršna omejitev pravice do zdravljenja obvezno zavarovane osebe lahko pomeni kršitev pravic in obveznosti iz socialnozavarovalnega razmerja.
COBISS.SI-ID: 48584451