V članku analiziramo mobilnost študent z uporabo Erasmus podatkov od leta 2007/2008 do 2013–2014. Za statistično analizo smo uporabili programsko opremo "R", za analizo omrežij pa program "Pajek". Ugotovitve predstavljajo pregled mobilnosti študentov s treh vidikov. Najbolj uravnoteženo odhodno in dohodno mobilnost najdemo v Španiji, Švici, Avstriji in na Poljskem. Poleg tega sta si Španija in Italija med seboj izmenjali tudi največ študentov. Na splošno so osrednja središča za mobilnost študentov Španija, Francija, Nemčija in Italija. Manjše države, kot so Luksemburg, Malta in Lihtenštajn, imajo veliko mobilnih študentov glede na velikost/majhnost študentske populacije. Analiza omrežja je pokazala tri skupine držav: (1) dobri prejemniki in pošiljatelji (Španija, Italija in Nemčija), (2) samo dobri prejemniki (Finska, Švedska, Združeno kraljestvo in Portugalska) in (3) samo dobri pošiljatelji ( Belgija in Češka).
COBISS.SI-ID: 40339973
V času globalizacije visokega šolstva so bili na področju primerjalnih visokošolskih raziskav uvedeni alternativni teoretični in metodološki pristopi. Da bi spodbudil razpravo o tem vprašanju, jih ta članek najprej teoretično obravnava s kombinacijo koncepta institucionalnega izomorfizma in "glonakalne" analitične hevristike. Na tej podlagi razpravlja o argumentih v prid konvergence in raznolikosti z vidika internacionalizacije visokega šolstva ter opozarja tudi na meje institucionalne izomorfičnosti, ki je posledica "globaliziranih" vplivov agencij in agencij na razvoj (internacionalizacije) visokošolskega izobraževanja. Prispevek opozarja tudi na vpliv globalizacije na izbiro metodologije v primerjalnih visokošolskih raziskavah z izpostavljanjem meja metodološkega nacionalizma. V tej smeri prikazuje obrnjen piramidni model različnih horizontalnih in vertikalnih ravni primerjav, s katerimi vzpostavlja (manjkajočo) povezavo med izbranim teoretičnim in metodološkim okvirom primerjalnih (visokošolskih) raziskav. Na koncu priznava potrebo po vključitvi kontekstualnega elementa v primerjalni okvir, ki omogoča teoretično in metodološko analizo zapletenih odnosov med globalizacijo in visokim šolstvom.
COBISS.SI-ID: 48490499
Izjave o poslanstvu veljajo za učinkovita strateška orodja in temelje ciljev organizacije, ki spodbujajo razvoj strateških načrtov za doseganje zastavljenih ciljev. Številne študije so preučevale izjave o poslanstvu v industriji; vendar je malo znanega o tem, kako izjave o poslanstvu vplivajo na inštitute v visokošolskem sektorju. Vsaka univerza je sama po sebi različna, s svojim poslanstvom in cilji. Cilj te študije je raziskati, kako izjave o poslanstvu razlikujejo med univerzami, tako da razumejo vrednote, ki jih dajejo izjave o poslanstvu. Ta študija poskuša razumeti temeljne vrednote univerz z analizo vsebine izjav o poslanstvu 250 najboljših univerz na svetu. Rezultati kažejo štiri temeljne dimenzije v izjavah o poslanstvu univerze, in sicer »Izobraževalne filozofije«, »Strateška usmeritev«, »Družbena odgovornost« in »Vrednote do deležnikov«, najpogostejše temeljne vrednote pa so »Raziskave«, »Izobraževanje« in Študent «. Izjave o poslanstvu ponujajo pronicljiva prizorišča za analizo strateških usmeritev univerz. Rezultati kažejo, da vrhunske univerze skozi svoje izjave o poslanstvu predstavljajo svoje temeljne vrednote. Nekatere izjave o poslanstvu so bolj usmerjene v storitve (do študentov), ??nekatere pa bolj do družbe (do družbe in deležnikov). Te izjave o poslanstvu se posredujejo različnim zainteresiranim stranem. "Izobraževalne filozofije" se posredujejo vzgojiteljem in študentom, "Družbena odgovornost" je do družbe, "Vrednote do deležnikov" so do različnih strani, vključenih v izobraževalni sistem, zadnja "Strateška usmeritev" pa je pri določanju strategije. Prispevek predlaga novo metodologijo študij o izjavah o poslanstvu, ki ne zajema le študij o izjavah o poslanstvu, temveč tudi strategije internacionalizacije univerz, ki pritegnejo pozornost akademikov in raziskovalcev na področju izobraževanja.
COBISS.SI-ID: 40124933