Dinamično sklapljanje podstruktur služi kot orodje za analizo kompleksnih sistemov. Povezovanje podstruktur je uveljavljeno in učinkovito tedaj ko so rezultati pridobljeni z analitičnimi metodami. Podstrukturiranje z eksperimentalno pridobljenimi podatki pa ostaja problematično. Eden izmed glavnih problemov povezanih z eksperimentalnim podstrukturiranjem je povezovanje rotacijskih prostostnih stopenj (RDoFs). Obetavna metoda, pri kateri so RDoFs implicitno vključene, je transformacija virtualne točke. Transformacija je že bila uspešno uporabljena v procesu podstrukturiranja, vendar je zelo občutljiva na kvaliteto izmerjenih frekvenčno prenosnih funkcij. V tem prispevku je predlagana razširitev virtualne transformacije točke, ki omogoča projekcijo neposredno izmerjenega rotacijskega odziva na deformacijske oblike povezave. Predstavljena je nova formulacija utežne matrike, ki omogoča konsistentno vključitev izmerjenih rotacij v transformacijo. Predlagana razširitev je sprva uporabljena na numeričnem modelu preproste strukture. Izvedena je direktna primerjava s standardno transformacijo. Vpliv napak z vidika pozicije in občutljivosti senzorjev na kakovost obeh transformacij je izveden preko globalne analize občutljivosti. Predlagana razširitev je na koncu tudi eksperimentalno validirana na jeklenem nosilcu.
COBISS.SI-ID: 17033755
Predstavljen je inovativen algoritem za identifikacijo nekonsistentnih eksperimentalnih meritev frekvenčnih prenosnih funkcij. Algoritem bazira na metodi združevanja ekvivalentnih numeričnih in eksperimentalnih modelov v hibridni model. Metoda za sklapljanja struktur v frekvenčni domeni z Lagrangeovimi množitelji omogoča izračun frekvenčnih prenosnih funkcij sklopljenega sistema na podlagi sestavljanja dinamskih modelov posameznih podstruktur. Predlagan algoritem zagotovi kakovostnejši eksperimentalni model, kar nadalje rezultira v natančnejše rezultate sklapljanja.
COBISS.SI-ID: 16816667
Numerična analiza kompleksnih struktur je, posebej pri obravnavni nelinearnih dinamskih sistemov, z računskega stališča lahko zelo zahtevna, zato je možnost redukcije števila prostostnih stopenj zelo dobrodošla. Uveljavljeni postopek modalnega odreza pri linearnih sistemih lahko razširimo s konceptom modalnih odvodov in tovrstno metodo uporabimo za redukcijo nelinearnih sistemov. Predstavljeni postopek redukcije je v prispevku implementiran na enostavnem primeru geometrijsko nelinearne strukture. S primerjavo rezultatov reduciranega in nereduciranega sistema enačb pokažemo znatno skrajšanje računskih časov z minimalnim vplivom na točnost rezultatov.
COBISS.SI-ID: 16816923