Po dveh desetletjih terenskih pregledov in manjših terenskih raziskav je bilo v visokogorju ugotovljenih okoli 80 arheoloških najdišč od 4. tisočletja pr. Kr. do konca 1. tisočletja po Kr. Na tem mestu sta predstavljeni kronologija in tipologija najdišč v odnosu do nadmorske višine. Na podlagi radiokarbonskih datacij lahko domnevamo človekovo prisotnost v visokogorju na koncu 4. in v prvi polovici 3. tisočletja pr. Kr. Močna obljudenost se prvič vidi v srednji in pozni bronasti dobi, pri čemer izstopa starejše obdobje kulture žarnih grobišč (13.–11. st. pr. Kr.). Razmeroma pogosta so najdišča iz rimske dobe (1.–4. st.), pozne antike (5.–6. st.) in zgodnjega srednjega veka (7.–10. st.). V Kamniško-Savinjskih Alpah in Karavankah je izrazito manj najdišč iz pozne antike, hkrati se kaže diskontinuiteta z zgodnjim srednjim vekom. Nasprotno pa v Julijskih Alpah med pozno antiko in zgodnjim srednjim vekom ni prišlo do večjega preloma.
COBISS.SI-ID: 45761581
Paša, rudarjenje in predelava rude so pomembno vplivali na alpsko okolje v zadnjih 5000 letih, vendar pa je bilo raziskav sprememb okolja v jugovzhodnih Alpah malo. Cilj naše raziskave je bil rekonstrukcija razvoja nekdanje vegetacije in sedimentacijskih procesov v povodju Bohinjskega jezera. Analiza 12 m globoke vrtine, ki je bila zvrtana v osrednjem delu jezera je pokazala, da je bil zgodnjeholocenski sediment deloma premešan zaradi večjega potresa do katerega je prišlo med ca. 6711-6523 cal. BP (Rapuc et al. 2018). Podrobno rekonstrukcijo nekdanjega okolja smo zato lahko opravili le za zgornjih 4.4 m vrtine. V nadaljevanju predstavljamo rezultate analize stabilnih izotopov (?13C and ?15N) ter mineraloške, sedimentološke, geokemične in palinološke analize, ki nam pomagajo bolje razumeti vpliv človeka (poljedelstvo, paša, rudarjenje) na okolje in medsebojne vplive klime in človeka v zadnjih 6600 letih. Rezultati palinološke raziskave kažejo, da je okrog 6000 cal. BP v okolici Bohinja rastel mešan gozd v katerem so uspevali smreka, jelka, hrast in bukev, ki je postala prevladujoča vrsta po 3300 cal. BP. V bronasti in še zlasti železni dobi (3500-2500 cal. BP), ko je bila glede na arheološke podatke regija gosto poseljena, je prišlo do izsekavanja gozda za potrebe poljedelstva, paše in metalurških aktivnosti (prisotnost peloda žit in ozkolistnega trpotca, delež jelke upade). Te aktivnosti so verjetno sprožile erozijo tal in hitrejše odlaganje sedimenta. V sledečih stoletjih se je človekov vpliv na okolje nadaljeval (krepil), vendar pa do destabilizacje povodja ni več prihajalo. Zaznali smo tudi več obdobij z močnejšim dotokom terestričnih snovi (6100–6000, 5700–5550, 5000–4600, 3900, 3700–3550, 2300–2200 cal. BP), ki jih lahko povežemo z mobilizacijo in fluvialnim dotokom mineralnih in organskih snovi z vzhodnega dela povodja v obdobjih vlažnejše klime. Ta poplavna obdobja sovpadajo z intenzivnejšimi poplavami v širšem alpskem prostoru. Paša, rudarjenje in predelava rude so pomembno vplivali na alpsko okolje v zadnjih 5000 letih, vendar pa je bilo raziskav sprememb okolja v jugovzhodnih Alpah malo. Cilj naše raziskave je bil rekonstrukcija razvoja nekdanje vegetacije in sedimentacijskih procesov v povodju Bohinjskega jezera. Analiza 12 m globoke vrtine, ki je bila zvrtana v osrednjem delu jezera je pokazala, da je bil zgodnjeholocenski sediment deloma premešan zaradi večjega potresa do katerega je prišlo med ca. 6711-6523 cal. BP (Rapuc et al. 2018). Podrobno rekonstrukcijo nekdanjega okolja smo zato lahko opravili le za zgornjih 4.4 m vrtine. V nadaljevanju predstavljamo rezultate analize stabilnih izotopov (?13C and ?15N) ter mineraloške, sedimentološke, geokemične in palinološke analize, ki nam pomagajo bolje razumeti vpliv človeka (poljedelstvo, paša, rudarjenje) na okolje in medsebojne vplive klime in človeka v zadnjih 6600 letih. Rezultati palinološke raziskave kažejo, da je okrog 6000 cal. BP v okolici Bohinja rastel mešan gozd v katerem so uspevali smreka, jelka, hrast in bukev, ki je postala prevladujoča vrsta po 3300 cal. BP. V bronasti in še zlasti železni dobi (3500-2500 cal. BP), ko je bila glede na arheološke podatke regija gosto poseljena, je prišlo do izsekavanja gozda za potrebe poljedelstva, paše in metalurških aktivnosti (prisotnost peloda žit in ozkolistnega trpotca, delež jelke upade). Te aktivnosti so verjetno sprožile erozijo tal in hitrejše odlaganje sedimenta. V sledečih stoletjih se je človekov vpliv na okolje nadaljeval (krepil), vendar pa do destabilizacje povodja ni več prihajalo. Zaznali smo tudi več obdobij z močnejšim dotokom terestričnih snovi (6100–6000, 5700–5550, 5000–4600, 3900, 3700–3550, 2300–2200 cal. BP), ki jih lahko povežemo z mobilizacijo in fluvialnim dotokom mineralnih in organskih snovi z vzhodnega dela povodja v obdobjih vlažnejše klime. Ta poplavna obdobja sovpadajo z intenzivnejšimi poplavami v širšem alpskem prostoru.
COBISS.SI-ID: 1521758