Dozˇivljanje medvrstnisˇkega nasilja (t. i. viktimizacija) v mladostnisˇtvu predstavlja dejavnik tveganja za pojav psihosocialnih tezˇav in ima nega- tivne posledice za posameznika tudi kasneje v zˇivljenju. Zaradi poman- jkanja raziskav na podrocˇju cˇustvenih in socialnih kompetenc (empati- ja, samozavedanje in samopodoba), vrstnisˇkih odnosov (pozitivni odnosi z vrstniki, tezˇavno vedenje in prosocialno vedenje) in odnosov ucˇencev z ucˇitelji (pozitivnih in negativnih) v kontekstu viktimizacije v slovenskem sˇolskem prostoru je bil namen raziskave preveriti napovedno vrednost omenjenih dejavnikov pri pojavu viktimizacije. Podatki so bili zbrani v pilotni raziskavi v sklopu projekta Roka v roki: Socialne in cˇustvene spret- nosti za nediskriminatorno in vkljucˇujocˇo skupnost. V raziskavi je sodelova- lo 123 ucˇencev iz sˇestih osnovnih sˇol, starih med 13 in 15 let (M=13,20; SD=0,42). V analizah je bil uporabljen Olweusov vprasˇalnik nasilnezˇ/ zˇrtev (OBVQ, Olweus, 1996; lestvica viktimizacije) za merjenje vik- timizacije; slovenska razlicˇica Vprasˇalnika prednosti in slabosti (SDQ, Goodman, 1997) za merjenje odnosov z vrstniki; Lestvica »ucˇitelj kot so- cialni kontekst« (TASC, Belmont, Skinner, Wellbron in Connell, 1992) in vprasˇalnik, povzet iz raziskave PISA 2015 (OECD, 2017), za merjen- je odnosov z ucˇitelji; vprasˇalnik opisovanja samega sebe (SDQ II, Marsh, 1992), vprasˇalnik empatije (IRI; Davis, 1980) in Kentuckyjeva lestvi- ca cˇujecˇnosti (Baer, Smith in Allen, 2004) za merjenje cˇustvenih ter socialnih kompetenc. Rezultati hierarhicˇne multiple regresijske analize so pokazali, da so med vsemi vkljucˇenimi napovedniki pomembni na- povedniki viktimizacije pozitivni odnosi z vrstniki in negativni odnosi z ucˇitelji. Dejavniki na ravni odnosov z vrstniki pojasnijo 18 % variance, odnosi z ucˇitelji dodatno pojasnijo 10 % variance, cˇustvene in socialne kompetence pa 2 % variance viktimizacije. Dodatno sva preverili medi- atorski ucˇinek negativnih odnosov z ucˇitelji na odnos med odnosi z vrst- niki, cˇustvenimi in socialnimi kompetencami ucˇencev in viktimizacijo. Pokazalo se je, da negativni odnosi z ucˇitelji vplivajo na odnos med pro- socialnim vedenjem in viktimizacijo ter negativnimi odnosi z vrstniki in viktimizacijo, kar govori v prid pomembnosti odnosov z ucˇitelji v proce- su viktimizacije.
COBISS.SI-ID: 3493463
Namen te študije je bil preučiti individualne in kontekstualne napovedovalce viktimizacije in nasilja na vzorcu mlajših mladostnikov. Z uporabo tako mer samoporočanja kot vrstniških mer smo analizirali napovednike za viktimizacijo in nasilje. Sodelovalo je 135 razredovm, v 22 šolah z 1905 osnovnošolci (49,9% dečkov). Kot najbolj dosleden napovednik se je ne gled ena vor poročanja izkazal spol. Drugi skupni napovedniki tako pri merah samoporočanja kot pri vrstniških merah so še bile težave ponotranjanja in pozunanjanj jeze. Pri merah samoporočanja in pri mlajših posaemznikih se je kot pomembna izkazala zaznana vrstniška podpora. Pri vrtstniških merah pa se je kot pomemben napovednik pokazala nižja učna uspešnost, težave ponotranjenja in poznunanjenja, zaznana podpora učiteljev in manj prijateljskih povezav v razredu. Poleg tega so enake značilnosti razreda - strožje norme za nasilne učence v razredu - predstavljale dejavnik tveganja tako za nasilje kot za viktimizacijo.
COBISS.SI-ID: 24665608
Po Beli knjigi o izobraževanju (2011) je eden najpomembnejših ciljev Slovenije na področju izobraževanja danes vzpostavitev kulture kakovosti in ocenjevanja, ki temelji na konceptu politike, utemeljene na dokazih, pri kateri sodelovanje v velikih mednarodnih primerjalnih raziskavah igra pomembno vlogo (ILSA, International Large Scale Assessment Studies). Od leta 1996 je Slovenija sodelovala pri različnih mednarodnih raziskavah (PISA, TALIS, PIAAC, TIMSS, PIRLS, ICCS in ICILS). V tem poglavju se osredotočamo na rezultate PISA, ki po eni strani dokazujejo, da so slovenski dijakih skozi cikle, ki so se začeli leta 2006, v naravoslovju, matematiki in branju dosegali večinoma nadpovprečne rezultate. Po drugi strani rezultati kažejo recej nizko motivacijo za učenje. Analize nacionalnih rezultatov odkrivajo tudi velike razlike v dosežkih med dečki in deklicami, dijaki, vpisanimi v različne izobraževalne programe, iz različnih socialno-ekonomskih okolij, z različnim priseljenskim ozadjem in uporabo jezika doma. V tem poglavju poudarjamo pomen površinskega razumevanja nadpovprečnih rezultatov in mednarodnih primerjav kot dokaz učinkovitosti nacionalnega izobraževalnega sistema. V zaključku so obravnavani glavni izzivi uporabe rezultatov medanrodnih raziskav za razvoj slovenske izobraževalne politike in prihodnje prakse.
COBISS.SI-ID: 13010691