Zbirke podatkov obsegajo skoraj štiri desetletja podatkov s stalnih vzorčnih ploskev z mreže pragozdnih ostankov v Sloveniji. Večino teh stalnih vzorčnih ploskev je na začetku ustanovil prof. Dušan Mlinšek s sodelavci v začetku osemdesetih let, da bi lažje razumel dolgoročno dinamiko naravnih gozdov, medtem ko so bile v zadnjem času osnovane še nekatere druge ploskve. Za pragozdne ostanke so značilni mešani gorski gozdovi, kjer prevladujeta bukev in občasno jelka. V teh gozdovih se v manjši meri pojavljajo še druge, bolj svetloljubne drevesne vrste. Gozdni rezervati imajo značilne lastnosti pragozdov (drevesa stara več kot 300 let), malo znakov preteklih antropogenih vplivov, čeprav so vsi pod velikim vplivom prekomernega objedanje s strani velikih rastlinojedov, onesnaženje zraka pa je lahko povzročilo povečano smrtnost v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja. Sedanja mreža vključuje 18 vzorčnih ploskev, ki skupaj merijo 13 ha, v skupno 11 pragozdnih ostankih. Vse ploskve so bile premerjene vsaj dvakrat, nekatere pa do petkrat. Podatkovni niz omogoča izračun osnovnih sprememb v strukturi in sestavi gozdnih sestojev ter demografskih sprememb, vključno s stopnjami vraščanja dreves, rasti in umrljivosti.
COBISS.SI-ID: 5637542
V znanstveni skupnosti in med upravljavci gozdov obstaja zaskrbljenost zaradi možnega zmanjšanja zagotavljanja ekosistemskih storitev gozdov zaradi izgube raznovrstnosti drevesnih vrst. Številne študije so pokazale, kako raznolikost vrst vpliva na delovanje gozdov, zlasti na produktivnost, vendar je vpliv strukturne raznolikosti, kot je raznolikost drevesnih velikosti, deležen veliko manj pozornosti. Ta študija se je osredotočila na razumevanje povezave med produktivnostjo sestojev in več strukturnimi značilnostmi smreko-jelovo-bukovega gozda v Evropi. Uporabili podatke z 89. dolgoročnih stalnih vzorčnih ploskev v smrekovih-jelko-bukovih gozdovih evropskih gorskih predelov, kjer navadna smreka, navadna jelka in bukev, predstavljajo vsaj 75% temeljnice. Pogoji, ki so odvisni od lokacije, so bili upoštevani v linearnem osnovnem modelu z mešanim učinkom, ki je povezal produktivnost samostojnosti z morfološkimi, podnebnimi in pedološkimi značilnostmi. Vpliv pestrosti drevesnih vrst, raznolikost velikosti dreves in prekrivanje v porazdelitvi velikosti na produktivnost sestojev smo analizirali tako, da smo osnovnemu modelu dodajali spremenljivke in ocenjevali spremembo parametra AIC (Akaike's Information Criterion).
COBISS.SI-ID: 5592486