V študiji smo z uporabo geofizikalnih podatkov in sedimentoloških analiz preučevali visokoločljivo akustično stratigrafijo in sedimentologijo poznokvartarne aluvialne ravnice na območju današnjega Tržaškega zaliva, ki jo je po zadnjem glacialnem višku poplavilo morje. Z analizo profilov podpovršinskega sonarja smo določili šest akustičnih faciesov in iz petih najplitvejših z gravitacijskim jedrnikom pridobili vzorce sedimenta. Na podlagi značilnosti akustičnih faciesov, granulometrijskih analiz in radiometričnega datiranja smo ugotovili, da je preučevano sedimentno zaporedje vezano na tri sedimentacijska okolja. Rečni sedimenti so se, najprej kot navzkrižno-plastnati in gradirani sedimenti prepletajočih rek, nato pa kot drobnozrnati sedimenti poplavnih ravnic, odlagali najmanj od zadnjega glaciala do mlajšega dryasa. Transgresijski sedimenti so se odlagali v zgodnjem holocenu, nanje pa so se nato začeli odlagati plitvomorski sedimenti. Posamezne enote opisanega zaporedja lahko prepoznamo karakterističnih lastnostih akustičnih faciesov: za navzkrižno-plastnate sedimente poplavnih ravnic so značilni odboji nizkih amplitud in kaotičnih geometrij, za gradirane sedimente poplavnih ravnic so značilni subhorizontalni odboji visokih amplitud in frekvenc, za sedimente poplavnih ravnic je značilen prosojen akustičen facies s posameznimi nezveznimi odboji nizkih do srednjih amplitud, za transgresijske sedimente so značilni nalegajoči ali konkordantni odboji srednjih do nizkih amplitud, plitvomorski sedimenti pa so na geofizikalnih profilih vidni kot prosojen akustični facies. Naša raziskava podaja osnovo za korelacije sedimentih teles na dobro ohranjenih položnih kontinentalnih šelfih, ki so vezana na prehod iz poznega pleistocena v holocen.
COBISS.SI-ID: 1515102
V študiji smo s primerjavo geofizikalnih podatkov (profilov podpovršinskega sonarja) ter popisov vrtin določili hitrost potovanja zvoka skozi najmlajše kopensko-morske kvartarne sedimente morskega dna na primeru Koprskega zaliva. Skozi pretežno glinasta zaporedja zvok potuje s hitrostjo okoli 1530 m/s. V pretežno meljastih zaporedjih se hitrost potovanja zvoka giblje med 1550 in 1590 m/s. Najvišja hitrost (okoli 1730 m/s) je bila določena na lokaciji, ki je vsebovala sediment zrnavosti peska. Najnižja hitrost (okoli 1250 m/s) je bila določena za sedimente, v katerih je bil prisoten plin. V raziskavi smo pokazali, da na hitrost potovanja zvoka skozi do 20 metrov debela plitovomorska obalna kvartarna zaporedja najbolj vpliva vrsta prevladujočega sedimenta (zrnavost). Vpliv obtežbe zaradi globine ali debeline zaporedja je zanemarljiv, medtem, ko morebitna prisotnost plina v sedimentnem zaporedju hitrost potovanja zvoka zmanjša za več sto metrov na sekundo. Naša raziskava podaja referenčne vrednosti hitrosti potovanja zvoka skozi tanka (do 20 m debela) plitva (nekaj deset metrov globoka) priobalna kopensko-morska kvartarna zaporedja, ki globalno predstavljajo velik delež današnjih obalnih okolij.
COBISS.SI-ID: 1551454