Vpliv subvencij na uspešnost kmetij je bil v literaturi deležen velike pozornosti, čeprav rezultati niso prepričljivi. Poleg tega večina povezane literature preučuje učinek subvencij le na tehnično učinkovitost (TE). Preučujemo vpliv različnih vrst subvencij na različne sestavine celotne faktorske produktivnosti (TFP) v slovenskem kmetijstvu v obdobju 2006-2013. Najprej ocenimo model slučajnih parametrov stohastične proizvodne meje. Nato na podlagi ocen tega modela izračunamo in razstavimo indeks TFP na TE, učinkovitost obsega in tehnološke spremembe. Tretjič, za proučitev vpliva subvencij za naložbe, območij z omejenimi možnostmi (LFA) in kmetijsko-okoljskih (AE) subvencij na različne komponente TFP uporabljamo kombinirano pristopa razlike-v-razliki in usklajenega ocenjevalca. V našem primeru se ugotovi, da te subvencije nimajo pomembnega vpliva niti na TFP niti na njegove sestavne dele.
COBISS.SI-ID: 13636099
Prispevek proučuje veljavnost Gibratovega zakona za rast slovenskih kmetij med letoma 2007 in 2015 z uporabo podatkovnih nizov FADN računovodstva na kmetijah. Preskus presečne odvisnosti in štiri različne skupine panelnih enotskih korenskih testov enote plošče so uporabljane za preučevanje povezave med velikostjo kmetije in rastjo velikosti kmetije. Razkrila je dokaze o presečni odvisnosti v velikosti kmetij. Uporabljajo se tako vhodne (zemljišča in delo) kot izhodne (ekonomske) velikostne spremenljivke kot približek za mere velikosti kmetije. Rezultati kažejo, da Gibratov zakon velja za slovenske kmetije neodvisno od spremenljivke za meritev velikosti kmetije in vrste panelnih enotskih koreninskih testov. Slovenske manjše kmetije ne rastejo hitreje kot večje, zato vse velikosti kmetij prispevajo k povečanju povprečne velikosti kmetij na splošno v razmeroma majhnih do srednje velikih kmetijskih strukturah.
COBISS.SI-ID: 1541941956
Ta članek raziskuje razmerja med velikostjo kmetij in rastjo kmetij. Teorije o povezavi med velikostjo kmetije in rastjo kmetije dajejo različne rezultate glede na državo in čas. Prvo razmerje se preizkuša z oceno veljavnosti Gibratovega zakona za madžarske in slovenske kmetije v obdobju 2007–2015. Zaradi uporabe vzorca kmetij iz nabora podatkov FADN računovodstva na kmetijah se je treba izogniti pristranskostim zaradi raznovrstnih struktur v kmetijskih sistemih. Tako z uporabo kvantilnih regresij nadzorujemo heterogenost velikosti kmetij v vzorcih. Rezultati kažejo na zavrnitev veljavnosti Gibratovega zakona za kmetije na Madžarskem in v manjši meri za slovenske kmetije, kadar se rast kmetij meri z rastjo proizvodnje na kmetijo (kjer so manjše kmetije rasle hitreje kot največje kmetije), vendar ne v primeru povečanja vložkov na kmetiji (tj. zemlje in dela na kmetijo). Za madžarske kmetije podajamo dokaze, da so manjše, večinoma družinske kmetije v celotnem obdobju analize rasle hitreje kot večje, večinoma korporativne kmetije.
COBISS.SI-ID: 1541979076