Namen raziskave je bilo preveriti mersko invariantnost Lestvice subjektivne sreče (Subjective Happiness Scale - SHS; Lyubomirsky & Lepper, 1999) s pomočjo večskupinske konfirmatorne faktorske analize. V raziskavo je bilo vključenih 4977 udeležencev iz devetih držav. Rezultati so potrdili mersko invariantnost lestvice glede na spol in starost, medtem ko je bila glede na kulturo potrjena konfiguralna in metrična invariantnost, skalarna pa le delno. Časovno invariantnost smo proučili na podvzorcu 478 udeležencev. Rezultati so pokazali invariantnost preko petih časovnih točk. Konvergentno veljavnost lestvice smo preverili s povezavami z lestvico Trenutnega zadovoljstva z življenjem. Na splošno rezultati kažejo, da Lestvica subjektivne sreče meri konstrukt sreče podobno ne glede na državo, spol, starost in čas, in predstavlja trdno osnovo za medkulturne primerjave. Članek predstavlja predpogoj za uporabo mere sreče oz. subjektivnega blagostanja v nadaljnjih raziskavah, saj le preverjena merska invariantnost inštrumenta zagotavlja ustreznost inštrumenta in njegove interpretacije.
COBISS.SI-ID: 51599875
Namen raziskave je bil razjasniti mehanizme, preko katerih osebnostne lastnosti delujejo na psihološko funkcioniranje posameznika v času pandemije COVID-19. V raziskavi smo predvidevali, da bo rezilientnost kot spremenljivka, ki je tesno povezana s konkretno situacijo, delovala kot mediatorska spremenljivka. V ta namen je 2722 slovenskih udeležencev izpolnilo vprašalnike petih velikih faktorjev osebnosti, rezilientnosti, zaznanega stresa in subjektivnega blagostanja. Mediacijske učinke rezilientnosti med osebnostnimi lastnostmi in psihološkim funkcioniranjem smo ocenili z analizo poti in ugotovili, da rezilientnost delno ali v celoti mediira odnos med vsemi petimi velikimi faktorji osebnosti, razen ekstravertnostjo in subjektivnim blagostanjem oz. zaznanim stresom na začetku pandemije COVID-19. Nevroticizem se je izkazal za najmočnejši napovednik stresa preko zmanjšanja rezilientnosti. Zaključimo lahko, da rezilientnost predstavlja glavni zaščitni faktor pri uspešnem odgovoru posameznika na stresno situacijo, kot je pandemija COVID-19, in z njo povezane posledice. Članek analizira možne dejavnike, ki vplivajo na psihološko funkcioniranje posameznika. Preverja pomen osebnostnih lastnosti in še posebej rezilientnosti, ki poleg kognitivnih dejavnikov vplivajo na posameznikovo subjektivno oceno njegovega blagostanja. Pokaže tudi na pomembnost individualnih razlik pri spopadanju s trenutno stresno krizno situacijo.
COBISS.SI-ID: 46519299
Da bi bolje razumeli omejitve vidnega delovnega spomina, smo preučili možnost, da je njegov obseg omejen z delovanjem dveh sistemov. Reprezentacijski sistem omogoči oblikovanje neodvisnih reprezentacij vidnih objektov, sistem aktivnega vzdrževanja pa omogoči vzdrževanje aktivacije reprezentacij v odsotnosti zunanjih dražljajev. Skupno 392 udeležencev je sodelovalo v štirih eksperimentih, v katerih so morali vzdrževati orientacijo dražljajev, predvajanih v levi, desni ali obeh vidnih poljih. V vseh štirih eksperimentih so bili udeleženci zmožni vzdrževati v spominu več objektov, ko so bili razporejeni prek obeh vidnih polj, ne le enega, kar je skladno s predvidevanjem, da bilateralno predvajanje omogoča uporabo reprezentacijskega obsega obeh hemisfer. Bilateralni obseg pa ni dosegel združenega reprezentacijskega potenciala obeh hemisfer, kar nakazuje na to, da je obseg reprezentacij omejen z drugim, obema hemisferama enotnim sistemom aktivnega vzdrževanja. Naša raziskava je nadalje pokazala, da se kapaciteta obeh sistemov skozi življenje podobno spreminja. Oba se z razvojem povečujeta, dosežeta vrh pri isti starosti in z zdravim staranjem upadata. To kaže na to, da k upadu delovnega spomina v starosti prispevajo procesi, ki ne sodijo med izvršilne, katerim literatura posveča največ pozornosti. Prispevek pojasnjuje mehanizme delovanja pomembne kognitivne sposobnosti, tj. obsega vidnega delovnega spomina.
COBISS.SI-ID: 71052130
Modeli nevronske mase ponujajo način preučevanja razvoja in vedenja velikih možganskih omrežij z računalniškimi simulacijami. Take simulacije so trenutno v glavnem raziskovalna orodja, z izpopolnjevanjem pa bi lahko kmalu igrala pomembno vlogo pri razumevanju in napovedovanju učinkov in izidov možganskih poškodb in optimiziranju tretmajev za bolnike s takimi poškodbami. Pri trenutno prevladujočem modelu nevronske mase, ki je zmožen simulirati rast povezav preko simuliranja procesa plastičnosti smo identificirali in naslovili omejitve in implementirali biološko možne mehanizme. Glavna omejitev originalnega modela je bila njegova nestabilnost, ki smo jo poskušali zmanjšati z vključitvijo reprezentacije mehanizma sinaptičnega skaliranja in optimiziranjem parametrov v modelu. Pokazali smo, da izpopolnjeni model ohrani vse dobre lastnosti originalnega, a je stabilnejši in lahko ustvari omrežja, ki so v več vidikih podobna tistim, ki jih najdemo v pravih možganih. Prispevek doprinaša k pojasnjevanju in razumevanju plastičnosti možganov, ki je nevrološka podlaga učinkovitosti kognitivnih treningov.
COBISS.SI-ID: 1538483907
V raziskavi smo želeli preučiti učinke poučevanja glasbe po metodi E. Willemsa na glasbene sposobnosti in jezikovne veščine pri učencih z motnjo v duševnem razvoju (MDR). V raziskavi je sodelovalo osem učencev z MDR (povprečna starost 9,6 let). Skozi šolsko leto so obiskovali 35 ur glasbenega pouka. Vsaka učna ura je vključevala naloge za razvoj štirih področij: slušnega zaznavanja, ritma, petja pesmi in naravnega telesnega gibanja. Za merjenje glasbenih sposobnosti in jezikovnih veščin smo razvili naloge, ki smo jih aplicirali trikrat: pred začetkom glasbenega pouka, takoj po končanem pouku in 10 mesecev po končanem pouku. Rezultati so pokazali pomemben napredek v ritmičnih glasbenih sposobnostih med prvim in drugim merjenjem. Napredek med prvima dvema merjenjema je bil opazen tudi v jezikovnih veščinah, v sledenju navodilom ter v razlikovanju in ponavljanju fonemov v parih. Raziskovalna metoda, ki smo jo uporabili, ne omogoča posplošitve rezultatov, pomeni pa prvi korak v raziskovanju učinkov glasbenega izobraževanja po metodi E. Willemsa pri otrocih z MDR. Prispevek pokaže, da ima trening z glasbo lahko širše učinke, tudi na jezikovni razvoj.
COBISS.SI-ID: 69270370