Prof. dr. Gregor Majdič je pri eni največjih svetovnih založb Springer Nature izdal knjigo o evoluciji ljubezni, ki je rezultat njegovega dolgoletnega raziskovalnega dela na področju vedenjske nevrobiologije, s poudarkom na proučevanju razlik v možganih med spoloma. Ta znanstvena monografija poskuša z vidika vedenjske nevroznanosti najti odgovor na večno vprašanje – kaj je ljubezen? Od kod izvira to čustvo? Smo ljudje edina živa bitja, ki občutijo ljubezen in navezanost? Lahko ljubezen razložimo z nekaterimi kemičnimi reakcijami v svojih možganih? Je ljubezen le trik narave ali nekakšno višje čustvo? Knjiga nas vodi skozi zapleten labirint genov, beljakovin in možganskih celic, ki sodelujejo v občutkih ljubezni, navezanosti, naklonjenosti in tudi pri urejanju spolnega razmnoževanja.
COBISS.SI-ID: 55158787
Gre za prvi in celovit pregled antiholinesteraznih zaviralcev iz morskih organizmov, saj povzema izsledke prvih objav s tega področja iz leta 1974 in vse do tistih v letu 2018. Zaviralci holinesteraz so kot potencialne spojine vodnice pomembni za pripravo zdravilnih učinkovin za simptomatsko zdravljenje nekaterih nevroloških in duševnih motenj. Predvsem Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen ter demenca z Lewyjevimi telesci so nevrološke motnje, pri katerih lahko z zaviralci holinesteraz lajšamo simptome. Za simptomatsko zdravljenje duševnih motenj, npr. shizofrenije ter miastenije gravis in glavkoma, so omenjeni zaviralci učinkovito zdravilo. V preteklosti je bila večina zdravilnih učinkovin naravnega izvora, izolirana iz kopenskih virov in zaviralci holinesteraz pri tem niso bili izjema. V zadnjih 50 letih se je število naravnih molekul, izoliranih iz morskih organizmov, povečalo na skoraj 25.000. Znanstveniki so poročali o številnih naravnih snoveh, izoliranih iz različnih morskih virov, od alg do ascidij, ki imajo močno zaviralno delovanje na holinesteraze. Ta pregledni članek je rezultat dolgoletnega in uspešnega sodelovanja med člani komplementarnih raziskovalnih skupin (P4-0053, P1-0207 in raziskovalne skupine Johana Svensona na Švedskem (https://www.cawthron.org.nz/our-people/johan-svenson/)), kar potrjujejo skupni izvirni znanstveni članki (COBISS.SI-ID: 4683642; COBISS.SI-ID 4313679; COBISS.SI-ID 4100431; COBISS.SI-ID 4785231; COBISS.SI-ID 13704451). Članek je bil objavljen v ugledni mednarodni reviji Natural Product Reports, ki je prva revija na dveh znanstvenih področjih Chemistry, Organic in Chemistry, Medicinal, in že ima 14 čistih citatov.
COBISS.SI-ID: 5024335
V sodelovanju s Kliničnim centrom v Ljubljani in univerzo v Pensilvaniji smo razvili nov razredčevalec in vitrifikacijski postopek, s katerim lahko hitro zamrznemo pasje seme. To je prva tovrstna študija pasjega semena in ena redkih pri psih, v kateri smo s postopkom vitrifikacije uspešno konzervirali pasje seme in kakovost tega izenačili s kakovostjo semena po do zdaj veljavnih postopkih počasnega zamrzovanja. Študija prikazuje uspešnost vitrifikacije pasjega semena z uporabo razredčevalcev, v katerih smo namesto proteinov živalskega izvora za vitrifikacijo uporabili sojin lecitin. To je v veterini pomembno z vidika mednarodnega transporta semena, saj številne države ne dovoljujejo uvoza semena, če so v njem prisotni proteini živalskega izvora. Poleg tega je postopek vitrifikacije preprostejši in manj zamuden kot dosedanje metode zamrzovanja semena in ga lahko opravimo brez zahtevne opreme, ki je sicer potrebna pri klasičnih postopkih shranjevanja semena. Zaradi podobnosti v sestavi humane in pasje semenčice se z implementacijo rezultatov naše raziskave in ustrezno modifikacijo obstoječe metode vitrifikacije humanega semena porajajo možnosti izboljšanja kliničnih rezultatov zamrzovanja semena v humani reproduktivni medicini. V humani medicini je shranjevanje semena pomembno predvsem pri mladih onkoloških pacientih pred kemoterapijo in radioterapijo, saj lahko tako zdravljenje trajno poškoduje moda in škodljivo vpliva na spermatogenezo. Z ustrezno vitrifikacijo semena pred onkološko terapijo lahko ohranimo reprodukcijsko sposobnost bolnika in mu tako omogočimo ureditev normalnega družinskega življenja. Opravljeno raziskava je bila tudi nagrajena v okviru projekta Odlični v znanosti za leto 2020.
COBISS.SI-ID: 34795225
Antioksidanti, ki so v hidrofilnem in lipofilnem delu plazme, delujejo kot obrambni sistem pred reaktivnimi kisikovimi zvrstmi (ROS; angl. Reactive Oxygen Species). Čezmerna proizvodnja ROS med anestezijo vpliva na antioksidativno kapaciteto plazme in lahko povzroči oksidativni stres. Cilj te študije je bil oceniti antioksidativno kapaciteto v maščobah topnih antioksidantov (ACL; antioxidant capacity of lipid-soluble antioxidants) in vodi topnih antioksidantov (ACW; antioxidant capacity of water-soluble antioxidants) pri lastniških psih s parodontalno boleznijo in zgodnjo fazo miksomatozne degeneracije mitralne zaklopke (MMVD; angl; Myxomatous Mitral Valve Disease), anesteziranih zaradi stomatološkega posega s propofolom in sevofluranom ali samo s propofolom. Pse z MMVD smo anestezirali s propofolom in sevofluranom (MMVD / PS, n = 8) ali samo s propofolom (MMVD / P, n = 10). Pse brez MMVD (PS, n = 12) smo anestezirali s propofolom in sevofluranom. Vzorce krvi za določanje koncentracije ACL in ACW smo odvzeli pred anestezijo ter 5 min, 60 min in 6 h po uvodu v anestezijo. Pri psih z MMVD, ki so bili anestezirani s propofolom in sevofluranom, je bila koncentracija ACL pri vseh odvzemih krvi značilno višja kot pri psih brez MMVD. Pri psih z MMVD, ki so bili anestezirani s propofolom, smo ugotovili značilno višjo koncentracijo ACL 60 minut po uvodu v anestezijo v primerjavi z bazalno koncentracijo. Pri psih z MMVD / P se je koncentracija ACW po uvodu v anestezijo značilno povečala in ostala povišana do 6 ur po anesteziji. V primerjavi z bazalnimi vrednostmi je bila koncentracija ACW značilno višja 60 minut po uvodu v anestezijo pri psih z MMVD in brez MMVD, ki so bili anestezirani s propofolom in sevofluranom. Edina razlika med anestezijo propofola in propofola/sevoflurana pri psih z MMVD je bila značilno višja koncentracija ACW 60 minut po uvodu v anestezijo v skupini s propofolom. Rezultati raziskave bodo pripomogli k izboljšanju smernic pri izbiri anestezijskih protokolov pri psih z miksomatozno degeneracijo mitralne zaklopke ter bi lahko bili zaradi podobne patogeneze degenerativne bolezni srčnih zaklopk pri psih in ljudeh deloma prenosljivi v humano medicino. Glede na antioksidativno kapaciteto bi lahko bil propofol boljša izbira za anestezijo psov z zgodnjo fazo MMVD kot sevofluran, čeprav so za pojasnitev prednosti te antioksidativne kapacitete potrebne nadaljnje študije. Rezultati dveh študij, ki se navezujejo na obravnavano problematiko, so bili objavljeni pred kratkim (COBISS.SI-ID 61194499; COBISS.SI-ID 57671939).
COBISS.SI-ID: 26044675
V sodelovanju z Biotehniško fakulteto Univerze v Ljubljani, Kemijskim inštitutom v Ljubljani in inštitutom za jedrske znanosti VINČA, Beograd, smo s kombinacijo računalniško podprtih metodoloških pristopov, podprtih z eksperimentalnimi podatki, in vitro pridobili skrajšane, peptidomimetike nanoteles (NDP) ß2AR. V fazi načrtovanja smo z metodo informacijskega spektra iz monomernih, enoverižnih nanoteles za ß2AR pripravili NDP-je. Sledilo je napovedovanje strukture NDP-jev s homolognim modeliranjem na podlagi podobnosti z aktivno konformacijsko obliko ß2AR v kompleksu z agonisti in nanotelesi. Z membransko simulacijo molekulske dinamike ß2AR v kompleksu z ligandom in NDP-jem smo nato dobili vpogled v intermolekularne interakcije med ß2AR in NDP-jem ter z analizo trajektorija še podatke o stabilnosti kompleksa ß2AR z NDP-jem in o konformacijskih spremembah v ß2AR. Proste energije vezave smo izračunali z metodo metadinamike. Vezavo med kandidatnimi NPD-ji in ß2AR smo okarakterizirali tudi in vitro z metodama cirkularnega dikroizma in mikrotermoforeze in potrdili prednostno vezavo enega izmed NPD-jev z aktivno obliko ß2-AR. Pridobljeni rezultati prispevajo k nadaljnjemu razvoju in širitvi uporabe NDP-jev kot orodja v procesu iskanja novih terapevtskih učinkovin, zdravljenju in izvajanju funkcionalnih študij ß2AR, nudijo pa tudi priložnosti za vzpostavitev sodelovanja z industrijo in za nadaljnje znanstveno sodelovanje v raziskovalnih pobudah EU. Sodelovanje je potekalo okviru akcije COST CM 1207 GLISTEN: GPCR-Ligand Interactions, Structures, and Transmembrane Signalling: a European Research Network. Za nadaljevanje in nadgradnjo medinstitucionalnih raziskav na tem področju smo se v letu 2019 vključili v novo akcijo COST ERNEST »European Research Network on Signal Transduction in v letu 2020 pridobili še slovensko-srbski bilateralni projekt BI-RS/20-21-045 – Identifikacija peptidomimetikov nanoteles za stabilizacijo funkcionalne konformacijske oblike beta2-adrenergičnega receptorja (ß2AR). Uspešnost vključevanja v akcije COST potrjuje tudi več novejših skupnih objav na področju receptorske biologije (COBISS.SI-ID 4754554, COBISS.SI-ID 51410947, COBISS.SI-ID 29478403, COBISS.SI-ID 40808963).
COBISS.SI-ID: 4896890