Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je zaradi naraščanja deleža debelosti med otroci državam priporočila sprejetje politik, ki omejujejo izpostavljenost otrok oglaševanju nezdravih živil. Leta 2017 je slovenska vlada regulirala to področje z omejitvijo oglaševanja nezdravih živil v času trajanja otroškega programa na televiziji. Namen študije je bil oceniti vpliv te regulacije na izpostavljenost otrok oglaševanju živil, ki vključuje otroški program in program, znotraj katerega je gledanost s strani otrok najvišja. Z uporabo standardne metodologije smo analizirali vzorec 6479 oglasov za živila na televiziji, ki so bili predvajani znotraj 1652 ur televizijskega programa med letoma 2016 in 2018 na petih najpopularnejših TV kanalih s strani otrok, starih 4-9 let. Oglaševana živila smo profilirali s pomočjo modela za profiliranje živil, ki ga je razvila SZO in je bil modificiran za rabo v Sloveniji. Povprečna skupna frekvenca živil, nedovoljenih za oglaševanje (±SD; standardna deviacija) na uro je bila 2.90 ± 3.22 (2016), 2.66 ± 3.55 (2017), ali 2.13 ± 3.04 (2018) oglasov/h/kanal. Frekvenca nedovoljenih živil za oglaševanje se je spustila na 0.02 ± 0.01 na h/kanal med risankami in ostalim otroškim programom v 2018. Nova slovenska zakonodaja na tem področju je vplivala na zmanjšanje oglaševanja nezdravih živil med otroškim programom. Kljub temu gledanost s strani otrok ostaja visoka zunaj tega programa, zato se skupna izpostavljenost otrok ni bistveno zmanjšala po sprejetju nove zakonodaje. Prihodnji ukrepi na tem področju bi morali biti načrtovani na način, da ne vključujejo le časov predvajanja otroškega programa, temveč tudi predvajanje vsebin, pri katerih je gledanost s strani otrok kljub temu visoka, čeprav ne gre za otroški program. Implementacija takšnih ukrepov bi bila večji izziv, saj se termini najvišje gledanosti s strani otrok pogosto pokrivajo s termini, ko je tudi sicer gledanost s strani ostalih populacijskih skupin najvišja.Regulating children's exposure to food marketing on television
COBISS.SI-ID: 19275523
Pogosto uživanje prostih sladkorjev je povezano s številnimi neželenimi učinki na zdravje. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) zato priporoča, da naj zaužiti prosti sladkorji dnevno ne presegajo 10 % dnevnega energijskega vnosa (DEV). Cilj te študije je bil natančno oceniti vnos skupnih in prostih sladkorjev znotraj posameznih starostnih skupin prebivalcev Slovenije, da bi lahko kar pridobili kar se da zanesljiv vpogled v trenutne vnose prehranskih sladkorjev in preverili upoštevanje WHO-jevih priporočil. Nacionalna prehranska raziskava SI.Menu 2017/18 je bila narejena na reprezentativnem vzorcu mladostnikov (10-17 let), odraslih (18-64 let) in starostnikov (65-74 let) z uporabo dveh 24- urnih priklicev jedilnika prejšnjega dne. Analiza je bila narejena s podatki 1248 udeležencev raziskave. Vsebnost prostih sladkorjev je bila izračunana na podlagi prej vzpostavljenih podatkovnih baz. Utežen mediani vnos prostih sladkorjev znaša 10.1 % DEV med mladostniki, 6.4 % med odraslimi in 6.5 % med starostniki. Tako vnos skupnih kot prostih sladkorjev je višji med ženskami kot moškimi, pri udeležencih z nižjo izobrazbo in tistih z višjim neto družinskim prihodkom. Glavni viri prostih sladkorjev pri mladostnikih so pijače, torte, kolači in pecivo ter mlečni izdelki, medtem ko odrasli in starostniki večino prostih sladkorjev zaužijejo s pijačami, tortami, kolači in pecivom ter sladkorjem, medom in sorodnimi izdelki. WHO-jeva priporočila o vnosu prostih sladkorjev upošteva 56 % mladostnikov, 84 % odraslih in 81 % starostnikov. Dodatni ukrepi za zmanjšanje vnosa prostih sladkorjev so potrebni predvsem pri mladostnikih, čigar prehranske navade ostajajo najbolj zaskrbljujoče.
COBISS.SI-ID: 19054339
Prispevek se osredotoča na spremembe glede uživanja živil med pandemijo COVID-19. Namen raziskave je bil identificirati spremembe na ravni posameznika in preučiti vpliv različnih dejavnikov, povezanih s pandemijo COVID-19. Pri 2.680 prebivalcih Danske (DK), Nemčije (DE) in Slovenije (SI) je bila izvedena spletna presečna raziskava, pri čemer je bila zagotovljena reprezentativnost vzorca glede na spol, starost in regijo. Podatki o pogostosti uživanja živil pred in med pandemijo so bili zbrani s pomočjo spletnega vprašalnika spomladi 2020 (med prvim obdobjem zaprtja držav) in sicer za ključna sveža in hitro pokvarljiva živila. Rezultati so pokazali, da je, v odvisnosti od vrste živila, 15–42% udeležencev študije med pandemijo spremenilo pogostost uživanja živil v primerjavi z obdobjem pred pandemijo. V preučevanih državah smo največ sprememb ugotovili v kategorijah živil kot so zamrznjena hrana, konzervirana hrana ter torte in piškoti, najmanj pa v kategorijah kruh, alkoholne pijače in mlečni izdelki. Potrošniki vseh treh držav so med zaprtjem držav redkeje kupovali, pri čemer se je zmanjšala poraba svežih živil, nasprotno pa se je na Danskem in v Nemčiji povečala poraba živil z daljšim rokom uporabnosti. Zanimivo je, da so bili pri analiziranih kategorijah živil zaznani različni trendi, pri čemer so nekateri potrošniki uživanje zmanjšali, drugi pa povečali, kar dokazuje, da je pandemija različno vplivala na življenjski slog prebivalcev in vzorce uživanja hrane. Z metodo multinominalne logistične regresije smo identificirali dejavnike (p (0,01, p (0,05, p (0,1), ki so bili pomembno povezani s povečanjem in zmanjšanjem pogostosti uživanja različnih kategorij živil na individualni ravni. Dejavniki vključujejo omejitve, ki so bile uvedene kot odziv na pandemijo (tj. zaprtje fizičnih delovnih mest, menz, kavarn in restavracij, šol ter zavodov za varstvo otrok), spremembe pogostosti nakupov živil v gospodinjstvih, tveganje za COVID-19 pri posameznikih, izgube dohodka zaradi pandemije in socialno-demografski dejavniki. Pri tem so bile zaznane zanimive razlike med državami, kar je omogočilo vpogled v raznolikost prehranjevalnih navad, povezanih s kulturnim okoljem. Podani zaključki so namenjeni oblikovalcem politik in deležnikom v verigi preskrbe s hrano, predvsem v povezavi z zdravo prehrano, prožnostjo prehranskega sistema in vedenjskih vzorcev.
COBISS.SI-ID: 57318147
Vitamin D (VitD) ima kritično vlogo pri presnovi fosforja in kalcija ter pomembno vlogo v imunskem sistemu. V človeškem telesu se VitD v koži sintetizira kot holekalciferol pod vplivom sončne svetlobe oz. UVB sevanja. Številna poročila so pokazala veliko razširjenost pomanjkanja VitD, zlasti v zimski sezoni, kar kaže na pomen dodajanja VitD. Na absorpcijo VitD lahko vplivajo različni dejavniki, vključno z odmerjanjem in formulacijo. Primarni cilj študije je bil preučiti učinkovitost dopolnjevanja s tremi različnimi formulacijami, ki vsebujejo holekalciferol v primerjavi s kontrolno skupino. Sekundarni cilj je bil ugotoviti druge dejavnike, ki vplivajo na povečanje serumskega 25-OH-VitD. Izvedli smo randomizirano kontrolirano intervencijsko študijo v zimskem času (januar - marec) pri 105 zdravih osebah (starih 18–65 let) s suboptimalnim statusom VitD (25-OH-VitD 30–50 nmol / L). Preiskovanci so bili naključno razporejeni v štiri skupine: tri intervencijske skupine, ki so prejele (A) kapsule z ViTD adsorbiranim na škrob, (B) oralno pršilo Valens VitD na oljni osnovi ali (C) oralno pršilo za Valens VitD na vodni osnovi in kontrolno skupino (D) brez dodajanja VitD. Dvemesečno dopolnjevanje s holekalciferolom (1000 ie; 25 µg na dan) je povzročilo znatno povečanje serumskih ravni 25-OH-VitD v primerjavi s kontrolno skupino (združeni ?c 32,8 nmol / L; 95% IZ: 23,0, 42,5, p (0,0001 ). Medtem, ko med testiranimi formulacijami nismo opazili nobenih pomembnih razlik, je bila učinkovitost dopolnjevanja povezana z indeksom telesne mase in začetno serumsko koncentracijo 25-OH-VitD. Pri preiskovancih z normalno telesno maso (BMI (25) in pri tistih s slabšo preskrbljenostjo z VitD smo opazili večjo učinkovitost dopolnjevanja. Ugotovili smo tudi, da uporabljeni odmerek VitD ne zadostuje za doseganje priporočenih ravni 25-OH-VitD pri vseh preiskovancih.
COBISS.SI-ID: 13358083
Sol ima pomembno vlogo pri proizvodnji hrane in vpliva na tehnološke in senzorične lastnosti živil. Visok vnos soli s hrano hkrati poveča tveganje za bolezni srca in ožilja in predstavlja precejšnjo skrb za javno zdravje. Pri različnih populacijah kruh močno prispeva k vnosu soli in je zato pogosta tarča zdravstvenih politik, ki priporočajo reformulacijo z upoštevanjem količine soli. Z druge strani proizvajalci pogosto neradi zmanjšajo vsebnost soli zaradi strahu pred morebitnimi negativnimi učinki na sprejemljivost pri potrošnikov in padcem prodaje. Namen tega dela je oceniti učinek vsebnosti soli na hedonsko naklonjenost in zaznavanje intenzivnost slanosti pri potrošniki ter njihovo medsebojno povezanost. Študija je bila izvedena z dvema vodilnima tržnima vrstama kruha (beli in polnozrnati) in vzorci kruha z nacionalnim povprečjem (referenca), znižano (-15%) in povečano (+ 10%) vsebnostjo soli. Opravljena je bila študija senzorične evalvacije (n = 200), ki je vključevala vprašalnik o stališčih in vedenju glede kruha in soli, kar je omogočilo raziskovanje posameznih razlik v reakcijah na spremenjene vsebnosti soli. Zadnje je vplivalo le na hedonsko naklonjenost polnozrnatemu vzorcu s 15-odstotnim zmanjšanjem soli, ne pa tudi belim, kar razkriva pomen matrice kruha; in ni vplival na zaznavanje intenzivnost slanosti. Analiza kazni je pokazala, da zaznana neoptimalna slanost povzroči značilno kaznovanje hedonske ocene všečnosti. Segmentacija na podlagi zaznane slanosti je razkrila razlagalni pomen osnovnih dimenzij vedenja potrošnikov, ki jih je treba upoštevati pri oblikovanju preoblikovanja kruha.
COBISS.SI-ID: 29268739