Prehrana je eden glavnih spremenljivih dejavnikov tveganja pri razvoju številnih kroničnih nenalezljivih boleznih (KNB). Sodoben način prehranjevanja temelji na visokem deležu ultra procesiranih predpakiranih živil z visoko energijsko gostoto in nizko hranilno vrednostjo. Procesirane in ultra procesirane izdelke pogosto spremlja tudi visoka vsebnost prostih sladkorjev, za katere so številne zdravstvene organizacije izdale priporočilo o zgornjem še sprejemljivem vnosu. Namen doktorske disertacije je bil ugotoviti, I.) kolikšen delež predpakiranih živil na slovenskem tržišču vsebuje proste sladkorje in koliko; kakšen del skupnih sladkorjev predstavljajo, II.) ali se je skladno s samozavezami industrije vsebnost sladkorjev v predpakiranih živilih med letoma 2015 in 2017 znižala, ter III.) koliko prostih sladkorjev zaužijejo prebivalci Slovenije (10-74 let) in iz katerih virov. V sklopu prvega dela študije smo oblikovali obsežno podatkovno bazo predpakiranih živil in izračunali pripadajoče vsebnosti prostih sladkorjev za posamezna živila. Rezultati so pokazali, da več kot polovica vseh predpakiranih izdelkov na slovenskem tržišču vsebuje proste sladkorje, s prodajo uteženi podatki pa so razkrili, da najpomembnejše vire prostih sladkorjev med predpakiranimi živili predstavljajo sladke pijače ter čokolada in sladkarije. Primerjava vsebnosti prostih sladkorjev v živilih med letoma 2015 in 2017 je pokazala, da so imele samozaveze industrije precej omejen vpliv na vsebnost sladkorjev v ključnih skupinah živil. V zadnjem sklopu študije smo ugotovili, da slovenski otroci še vedno presegajo priporočila o zgornjem še sprejemljivem dnevnem vnosu prostih sladkorjev.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 42539267Izvedena ne bila nacionalna prehranska raziskava Si.Menu, katere rezultati niso pomembni le za raziksovalce, temveč tudi za politične odločevalce.
D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov
COBISS.SI-ID: 303249152Različne študije so pokazale obetajoče fotozaščitne in anti-age učinke luteina, vendar so ga večinoma raziskovali v kombinaciji z drugimi antioksidanti, nekateri rezultati študij pa so protislovni. Cilj te randomizirane, dvojno slepe placebo kontrolirane študije je bil raziskati učinek doponjevanja prehrane z luteinom na minimalno eritemsko dozo (MED) kot merilo fotozaščitne funkcije kože in druge kožne parametre. Trideset zdravih žensk je 12 tednov dopolnjevalo prehrano z luteinom (20 mg / dan; tekoča formulacija) ali placebom. V testni skupini se je MED znatno povečal, kar kaže na večjo odpornost posameznika na nastanek eritema po UV sevanju. Dodajanje luteina je povzročilo dvig doze UVB potrebne za nastanek eritem za 0,114 J / cm2, kar ustreza relativnemu povečanju fotozaščitne aktivnosti za 22%. Po drugi strani pa nismo mogli potrditi podpornih učinkov na regeneracijo kože. Ugotovitve študije kažejo, da je prehransko dopolnjevanje z luteinom izboljšalo zaščitni potencial kože in tako lahko prispeva k obrambi kože pred poškodbami kože, ki jih povzroča UV sevanje.
F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 41357571Člani raziskovalnega programa so sodelovali pri vodenju nacionalno pomembnih raziskovalnih organizacij. Npr: I. Eržen: Direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje, Ljubljana I. Pravst: Direktor Inštituta za nutricionistiko, Ljubljana
D.07 Vodenje centra/laboratorija
V prvem znanstvenem članku v HORIZON 2020 - FNS Cloud - smo raziskovali uporab sladil in sladkorjev v pijačah. Prekomerno uživanje sladkorja in z njim povezano tveganje za debelost kažeta na to, da je reformulacija živil nujna. Brezalkoholne pijače pogosto vsebujejo veliko prostih sladkorjev, zaradi česar se za njihovo reformulacijo pogosto uporabljajo sladila. Uporaba sladil je področje, ki je v Evropi še precej ne raziskano, zato je bil naš namen pregledati uporabo sladil v različnih kategorijah brezalkoholnih pijač na slovenskem tržišču v obdobju dveh let. Ocenili smo katera sladila se najpogosteje uporabljajo in kako uporaba sladil vpliva na energijsko vrednost in vsebnost sladkorjev. Analizirali smo označbe brezalkoholnih pijač iz izbranih maloprodajnih trgovin, ki pokrivajo večino slovenskega tržišča predpakiranih izdelkov. Sladila so bila prisotna v 13,2 % brezalkoholnih pijač v letu 2017 in 15,5 % v letu 2019. Značilno je uporaba sladil narastla le v kategoriji energijskih pijač (p ( 0,01). Najpogosteje uporabljena sladila v letu 2017 so bila acesulfam K, aspartam in ciklamati. V letu 2019 je uporaba sukraloze značilno narastla (p ( 0,01), zaradi česar je postala drugo najpogosteje uporabljeno sladilo za acesulfamom K. Energijska vrednost in vsebnost sladkorjev sta bili različni glede na podkategorije, kar je bilo odvisno predvsem od prisotnosti sladil in dodanih sladkorjev. Primerjava energijskih vrednosti je pokazala, da se ob kombinaciji dodanih sladkorjev in sladil energijska vrednost skoraj prepolovi (E2017 = 92,8 kJ/100 ml; E2019 = 96,2 kJ/100 ml) v primerjavi s pijačami z dodanimi le sladkorji (E2017 = 161,8 kJ/100 ml; E2019 = 159,0 kJ/100 ml). Razlika je bila še bolj opazna, kadar je bila pijača slajena le s sladilom (E2017 = 22,3 kJ/100 ml; E2019 = 14,3 kJ/100 ml). Rezultati kažejo na to, da sladila proizvajalcem pomagajo pri nižanju energijske vrednosti brezalkoholnih pijač, vendar je delež pijač s sladili v Sloveniji še relativno nizek v primerjavi z drugimi državami, za katere so dostopni podatki. Kljub temu, je zaradi možnih negativnih vplivov prekomernega uživanja izdelkov s sladili smiselno spodbujati proizvajalce k reformulaciji brez uporabe sladil in navajanju potrošnikov na manj sladke pijače. Nadaljnje spremljanje uporabe sladil na tržišču bi bilo smiselno, ob čemer bi bilo dobro rezultate obtežiti tudi s prodajnimi podatki.
D.01 Vodenje/koordiniranje (mednarodnih in domačih) projektov
COBISS.SI-ID: 51063299