Namen dela, ki je prejelo nagrade ARRS, Univerze v Ljubljani in Medisa je bil ugotoviti, ali akutna hiperglikemija prizadane delovanje možganov pri najstnikih z diabetesom tipa 1. Metode: Primerjali smo rezultate 20 prostovoljcev z diabetesom tipa 1 in 20 primerljivo starih zdravih prostovoljcev; oboji stari poprečno 14 let in pol. Bolniki so opravili teste najprej v euglikemičnem stanju, nato pa še v hiperglikemiji, medtem ko so zdravi prostovoljci opravili obe slikanji brez manipulacije koncentracije glukoze v krvi. Rezultati: Med akutno hiperglikemijo se je znatno zmanjšala kapaciteta prostorskega delovnega spomina ob hkratni razliki v aktivaciji posameznih regij možganov, merjenih s fMRI. Zaključki: Akutna hiperglikemija prizadane kognitivne funkcije, kar je relevantno za dnevno funkcioniranje in uspeh učenja.
COBISS.SI-ID: 17753603
V nasprotju z radiološkimi metodami magnetno resonančno (MR) slikanje omogoča kontrasten prikaz mehkih tkiv brez škodljivega sevanja. Študija je ugotavljala uporabnost MR slikanja na podlagi standardnega T2 kartiranja s standardnim kliničnim MR sistemom za oceno odziva zobne pulpe na napredovanje kariesa. V študij smo vključili 74 zob, izmerjenih na sistemu MRI 3T (Philips Achieva) in ocenili karies po sistemu ICDAS. Iz izračunanih map relaksacijskega časa T2 smo analizirali T2 profile vzdolž posameznih koreninskih kanalov (od krone do vrha), profili pa so bili razvrščeni glede na vrsto zob (enokoreninski vs. večkoreninski) in oceno napredovanja kariesa. Pri vseh zobnih pulpah, ki so bile vključene v študijo, smo opazili, znižanje vrednosti relaksacijskega časa T2 z napredovanjem kariesa. V enokoreninskih zobeh je bilo znižanje vrednosti T2 približno konstantne glede na globino prizadetosti zobne pulpe, pri večkoreninskih zobeh pa smo opazili v kronskem delu zvišane, proti koreninskemu delu pa znižane vrednosti T2. Uporaba in vivo MR slikanja, na osnovi standardnih MR zaporedij ter na standardnem kliničnem MR sistemu, dokazuje, da je z metodo kartiranja relaksacijskega časa T2 možno podati zanesljivo kvantitativno oceno odziva zobne pulpe na napredovanje kariesa in da lahko slednja metoda postane dopolnilno diagnostično orodje ob sicer uporabljenih standardnih radiografskih metodah za oceno odziva zobne pulpe na karies.
COBISS.SI-ID: 3309179
Zmerno povečanje reaktivnih kisikovih zvrsti sproži zaščitno prilagoditev na stres pri primarnih hepatocitih. Članek je bil objavljen v prvem kvartilu revij, saj gre za odkritje mehanizma vzbujanja celične prilagoditve na stres preko delovanja mitohondrijske kaspaze-9, ki omogoči preživetje celic v primeru, da na celice zaporedno delujejo manjši stresorji.
COBISS.SI-ID: 34522073
Tiamulin je polsintetični veterinarski antibiotik iz skupine plevromutilinov, ki ga pogosto uporabljajo na piščančjih farmah. 43-letni veterinar, ki ni uporabljal zaščitne opreme, je gravimetrično razdeljeval antibiotik v obliki granulata na manjše odmerke. Pol ure po izpostavitvi z vdihom prahu mu je postalo slabo in štiri ure kasneje je začel bruhati ter kmalu zatem izgubil zavest za krajši čas. Ob sprejemu v bolnišnico, pet ur po izpostavitvi, je bil pri zavesti, normokarden in normotenziven. V posnetku EKG je imel podaljšan interval QTc (730 ms) in številne polimorfne ventrikularne ekstrasistole in ventrikularno tahikardijo, kar je po zdravljenju z lidokainom in magnezijem izzvenelo. Naknadni posnetki EKG so pokazali postopno normalizacijo intervala QTc intervala v 32 urah po izpostavitvi tiamulinu. Z laboratorijskimi preiskavami krvi, morfološkimi preiskavami srca in genetskim testiranjem smo izključili druge možne vzroke podaljšanja intervala QTc. Naknadna toksikološka analiza z LC-MS/MS je potrdila tiamulin v vzorcih seruma ob sprejemu s koncentracijo 500 ng/ml. Zaključili smo, da je vdihavanje tiamulina lahko povezano s podaljšanim intervalom QT in ventrikularno tahiaritmijo. Pri prevelikih odmerkih pleuromutilinov, ki se bodo predvidoma pričeli uporabljati tudi za zdravljenje ljudi, lahko pričakujemo podaljšanje intervala QT.
COBISS.SI-ID: 34443993
Upočasnitev celične delitve zaradi učinka aripiprazola je bila dokazana z zasledovanjem učinka dveh antipsihotikov na celične funkcije, uporabo mikrokapilarne pretočne citometrije, merjenja celičnega preživetja, mitohondrijskega proženja apoptoze, genske ekspresije, itn. Pripravljen je članek o vplivu istih substanc na mitohondrijski membranski potencial in oksidativno fosforilacijo (OXPHOS).
COBISS.SI-ID: 34546691