Člani programske skupine so brezplačno programsko orodje Relief Visualization Toolbox nadgradili v prosto dostopno programsko knjižnico Python, naredili so vtičnik za odprtokodni geografski informacijski sistem QGIS in rastrske funkcije za programa ArcGIS PRO in ArcGIS online. S tem so znanstvenikom in strokovnjakom, ki se ukvarjajo z interpretacijo reliefnih struktur, približali napredne tehnike predstavitve reliefa in poenostavili njihove izračune. Programsko orodje je uporabno v vseh znanstvenih disciplinah, kjer so nujni različni prikazi digitalnega modela višin in samodejne tehnike pridobivanja oblik, na primer v geografiji, geomorfologiji, kartografiji, hidrografiji, glaciologiji, gozdarstvu, pri upravljanju z naravnimi nesrečami in zlasti v študijah preteklih kulturnih in naravnih pokrajin. V raziskovalnih ustanovah, ki se ukvarjajo z arheološko interpretacijo podatkov laserskega skeniranja RVT sodi v standardni nabor orodij, na univerzitetnih arheoloških oddelkih pa z njim poučujejo študente. Po vsej Evropi, pa vse od ZDA in Brazilije do Avstralije in Kitajske ga vsakodnevno pri svojem delu uporabljajo v številnih podjetjih in posamezniki, ki jih zanimajo podrobnosti na reliefu. Pomembnost zbirke orodij se kaže v skoraj 6000 prenosih vtičnika QGIS samo v prvih treh mesecih, v več kot 360 citatih osnovnega članka (Zakšek et al. 2011) in v zadovoljivih povratnih informacijah, ki so jih prejeli avtorji. Implementirane tehnike, od katerih je nekatere razvila ekipa (Kokalj in Hesse, 2017; Kokalj in Somrak, 2019), izboljšujejo vizualno interpretacijo in pomagajo pri samodejnem odkrivanju arheoloških značilnosti. Številne, če ne kar večina študij, ki se ukvarjajo s strojnim učenjem v arheologiji, uporablja RVT za predobdelavo podatkov, kar dokazujejo citati. Program RVT in dokumentacija sta na voljo na spletnem naslovu https://rvt-py.readthedocs.io/.
F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso
COBISS.SI-ID: 44438829Družbeni in tehnološki razvoj sta skupaj s procesom urbanizacije privedla do vse intenzivnejše izrabe prostora. Doktorska naloga obravnava razvoj katastrskih sistemov, ki predstavljajo enega od temeljnih elementov pri upravljanju s prostorom. Tradicionalni zemljiški katastrski sistemi, ki temeljijo na 2D-modelih prostora, so omejeni glede možnosti modeliranja prostorske opredelitve pravic, omejitev in odgovornosti. To še posebej velja za grajeno okolje, kjer se pojavljajo potrebe po vertikalni razdelitvi prostora in 3D-opredelitvi nepremičninskih enot, na katere se nanašajo pravice, omejitve in odgovornosti. V okviru naloge smo razvili zasnovo 3D-katastrskega podatkovnega modela, ki je skladen z mednarodnim standardom LADM za področje zemljiške administracije in povezljiv s standardi za prostorske podatke (IFC, CityGML, IndoorGML), s čimer želimo prispevati k širši uporabnosti 3D-katastrskih podatkov. Na temelju rezultatov analize obstoječih 2D-katastrskih podatkov o stavbah smo preučili možnosti njihove uporabe za 3D-modeliranje skladno z razvitim konceptom. Razvili smo postopke za določitev topoloških odnosov med 3D-geometrijami notranjih prostorov ter opredelili grafe povezljivosti prostorov. Slednje je podatkovna osnova za izvedbo navigacije in drugih lokacijskih storitev v notranjosti stavb. Težavo pomanjkanja obstoječih 3D-katastrskih podatkov odpravljamo s proceduralnim modeliranjem, ki omogoča simulacijo 3D-katastrskih podatkov za večja območja. Na podlagi simuliranih podatkov smo izvedli in ovrednotili izbrane 3D-prostorske analize. Z raziskavami smo dokazali, da je mogoče ustrezno strukturirane 3D-katastrske podatke uporabiti na področjih zunaj domene zemljiške administracije.
F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 61788419Člani programske skupine aktivno sodelujemo v uredniškem odboru revije Geodetski vestnik, glavni reviji s področja geodezije in geoinformatike v Sloveniji. Anka Lisec je od leta 2014 glavna in odgovorna urednica. Geodetski vestnik izhaja neprekinjeno od leta 1956 in predstavlja širok nabor člankov raziskovalnih rezultatov, o teoriji ter stroki v praksi na področju geodezije, geoinformatike, daljinskega zaznavanja in upravljanja zemljišč. Geodetski vestnik je interdisciplinarna revija, katere objave obsegajo tehnične, družbene, ekonomske, politične, pravne, fizikalne in načrtovalske vidike geodezije, upravljanja nepremičnin in prostorskega planiranja. Z objavo po vsebini raznolikih, a vselej kakovostnih prispevkov, je revija presegla svoj strokovni vpliv na področju geodezije in postaja vse bolj zanimiva za branje in objavljanje tudi za druga znanstvena in strokovna področja. V preteklem desetletju je revija postala zelo prepoznavna tudi na mednarodni ravni, tako je postala pomembna platforma za objavo in izmenjavo najnovejših raziskovalnih in strokovnih dosežkov na področju geodezije, geoinformatike, opazovanja Zemlje in upravljanja prostora.
C.04 Uredništvo mednarodne revije
COBISS.SI-ID: 5091842V okviru vabljenega trimesečnega gostovanja se je članica programske skupine, Anka Lisec, dejavno vključila v pedagoško in raziskovalno delo na Tehniški univerzi v Münchnu, Nemčija (nem. Technische Universität München (TUM), Ingenieurfakultät Bau Geo Umwelt, München, od leta 2019: Fakultät für Luftfahrt, Raumfahrt und Geodäsie). Poleg predavanj (36 ur) je sodelovala tudi pri posrednem pedagoškem delu in raziskavah. Med drugim je sodelovala pri pripravi študijskih gradiv za predavanja, seminarje in e-učenje, raziskavah v skupini, ki jo vodi prof. dr. Walter de Vries (TU München, Nemčija) na področjih zemljiške administracije, prostorske podatkovne infrastrukture in prostorskih podatkov v podporo odločanju v prostoru. Dodatno se je vključila v delavnice in druge dejavnosti skupin na omenjeni fakulteti, ki delujejo na področju geoinformatike in daljinskega zaznavanja, kar je močno prispevalo k okrepitvi našega sodelovanja z raziskovalci na TUM.
B.04 Vabljeno predavanje
COBISS.SI-ID: 43385859Krištof Oštir je slovenski delegat v Data Operations Scientific and Technical Advisory Group (DOSTAG) Evropske vesoljske agencije (ESA). V okviru DOSTAG-a se ukvarja z določitvijo tehničnih rešitev za naslednje generacije evropskih satelitov za opazovanje Zemlje, vključno s tistim iz programa Copernicus. Soodloča o shranjevanju podatkov, načinu in politiki dostopa do podatkov. Vpliva na kratkotrajne in dolgotrajne strateške odločitve glede satelitskega opazovanja, globalnih in lokalnih pobud ter spremlja izvajanje projektov na tem področju. DOSTAG je najvišji strokovni organ odbora Programme Board for Earth Observation (PB-EO), usklajuje evropske in nacionalne dejavnosti opazovanja Zemlje ter pripravlja priporočila Svetu ESA glede prihodnjih programov.
D.03 Članstvo v tujih/mednarodnih odborih/komitejih