Uporaba mehke logike je učinkovit pristop k številnim situacijah, vključno z reševanjem problemov izogibanja trčenju na morju. Članek predstavlja nadgradnjo navigacijskega radarja, zlasti njegovega orodja za načrtovanje izogibanja, z uporabo odločitvenega modela, ki združuje dinamične parametre v eno odločitev – kurz izogibanja. V članku je predlagan večparametrski odločitveni model, ki temelji na mehki logiki. Model najprej zbere vhodne podatke opazovane ladje in oceni nevarnost trčenja. Z uporabo časovne zakasnitve se za nadaljnjo obdelavo izračunajo štirje parametri kot vhodne spremenljivke mehko sklepnega sistema. Nato se za izračun spremembe smeri uporabi metoda mehke logike, ki upošteva varno domeno ladje in mednarodna pravila izogibanja trčenju na morju. Posebnost odločitvenega modela je njegovo uglaševanje z rezultati baze podatkov pravilnih rešitev, pridobljenih z metodo ročnega radarskega vrisovanja. Delovanje modela je predstavljeno s šestimi izbranimi primeri, ki simulirajo srečanja z opazovanim plovilom na odprtem morju z različnih smeri in ob kakršni koli vidljivosti. Rezultati simulacij so pokazali, da model odločitve dobro izračuna v situacijah, ko je lastno plovilo brez pravice poti. Poleg tega model zagotavlja dobre rezultate v primerih, ko opazovano plovilo krši pravila izogibanja trčenju. Članek je podlaga za nadaljnjo nadgradnjo modela, ki upošteva manevrske sposobnosti plovila, vremenske razmere in odloča v situacijah srečanja z več plovili.
COBISS.SI-ID: 49241091
Križarjenja so v zadnjih letih zelo priljubljena, in so eno od najhitreje rastočih območij je Sredozemlje. V članku preučujemo oceno možnih konkurenčno-sodelovalnih odnosov med sredozemskimi pristanišči za križarjenja za obdobje 2000-2017. V ta namen uporabljamo tri modele: dinamični model delitve premika, Lotka-Volterrov model (LVM) in logistični model (LM). Zaradi popolnosti je vključena tudi ocena osnovnih tržnih indeksov. Analiza je pokazala, da je križarjenje v fazi nasičenja. Modela deleža premikov in LVM razkrivata, da interakcija med pristanišči ni pomembna za velika pristanišča, vendar bi lahko bila bistvena za mala pristanišča.
COBISS.SI-ID: 17866499
V članku so obravnavan učinek polaganja, ki jih ima privezni sistem, sestavljen iz ene ali dveh verig, ki sta pripetina sinkerju, na nagnjenem morskem dnu. Statiko sistema smo modelirali z uporabo klasične neraztezne teorije vrvi. Za sistem brez ponora smo podali analitično rešitev , medtem ko smo za sistem s sinkerjem izpeljali enačbe, ki jih je mogoče rešiti le numerično. Podane so tudi analitične formule za izračun koeficienta upora sistema. Uporaba predlaganega modela je ponazorjena z numeričnimi primeri in dejanskim primerom zasnove privezne boje.
COBISS.SI-ID: 2892131
Razumevanje dejavnikov, ki lahko namerno vplivajo na sprejem signalov globalnega navigacijskega satelitskega sistema (GNSS), je danes lahko zahtevna tema. Ta raziskava se osredotoča na oceno ranljivosti geodetskih sprejemnikov GNSS pri uporabi poceni frekvenčnega motilca L1/E1. Primerno območje za testiranje je bilo vzpostavljeno v Sloveniji. V tej študiji je bilo obravnavanih devet sprejemnikov različnih proizvajalcev. Med določanjem položaja so se izvajale namerne 3-minutne motnje, ki jih je izvajal motilnik, ki je bil statično nameščen na različnih razdaljah od sprejemnikov. Poleg tega so bile izvedene kinematične motnje z uporabo motilca, nameščenega v vozilu, ki je z različnimi hitrostmi prevozilo območje preskušanja. Analiza različnih scenarijev je pokazala, da so bili kljub uporabi motilca L1/E1 prizadeti tudi signali sistemov GLONASS (rusko: Globalnaya Navigatsionnaya Sputnikovaya Sistema) in Galileo, bodisi zaradi povečanega razmerja med nosilcem in šumom (C/N0) bodisi, v najslabšem primeru, zaradi izgube signala. Motenje lahko bistveno vpliva na položaj, bodisi da ni praktične rešitve bodisi da je položaj celo napačen. Največje napake v položajih nosilne faze, ki jih je treba upoštevati pri geodeziji, so se od natančne rešitve razlikovale za nekaj metrov. Dejavnik, ki je popolnoma onemogočil sprejem signala, je bila bližina motilca, ne glede na njegov statični ali kinematični način.
COBISS.SI-ID: 2963811
V delu je predstavljena nova tehnologija in dodelana aplikacije za varnejše privezovanje na kontejnerskih terminalih – 2d laserski sistem meritev pristajanja ladij v integraciji z AIS, meteorološkimi in oceanografskimi meritvami. Pristajanje je načeloma preprost proces ki pa je vendarle potencialno nevaren za okolje in za osebje. Saj se v zadnjem času pojavljajo vse večje ladje, ki lahko s svojo obliko in velikostjo zrušijo dvigala. Pristanišča se morajo prilagoditi za sprejem vse večjih ladij, poleg poglabljanja je nedvomno,ki je osnova za sprejem ladij je v utesnjenih bazenih potrebno zagotoviti ustrezno varnost in eden od pripomočkov je tudi implementacija sistemov za nadzor samega pristajanja ladij.
COBISS.SI-ID: 15025923