Pri načrtovanju lesenih konstrukcij je med drugim potrebno zagotoviti tudi mehansko odpornost v primeru požara, zato evropskih standardih Evrokod zasledimo metodo zmanjšanega prečnega prereza. Metoda temelji na t.i. efektivnem prečnem prerezu, ki je določen z dvema ključnima parametroma, in sicer globino zoglenele plasti in debelino nenosilnega sloja, pri čemer ta upošteva zmanjšanje togosti in trdnosti lesa zaradi vpliva povišane temperature. V Evrokodu je nenosilni sloj debeline 7 mm predpisan le v primeru standardne požarne izpostavljenosti. Ta vrednost se pogosto uporablja tudi za nestandardno požarno izpostavljenost, kar morda ni vedno pravilno. V temu prispevku z naprednimi numeričnimi modeli in poenostavljeno računsko metodo, podano v Evrokodu, raziskujemo vpliv debeline nenosilnega sloje za 44 različnih parametričnih požarov. Za določitev razvoja temepratur po prečnem prerezu uporabimo napreden toplotno vlažnostni model, za račun požarne odpornosti pa uporabimo napreden mehanski model. Rezultati kažejo, da se debelina nenosilnega sloja giblje med 8,4 mm in 30,5 mm, kar je bistveno višja vrednost od vrednosti, ki je predlagana v standardu Evrokod.
COBISS.SI-ID: 42650371
Zobati spoji standardnih geometrij, izdelani z uporabo konstrukcijskih lepil, ki se običajno uporabljajo pri lepljenih konstrukcijskih elementih iz lesa iglavcev, niso primerni za uporabo na bukovem lesu. Ti namreč ne izkazujejo zadostne natezne nosilnosti. Predstavljen je numerični model zobatega spoja iz bukovega lesa. S parametrično študijo je bil analiziran vpliv parametrov, ki se nanašajo na geometrijske karakteristike zobatega spoja, ter vpliv uporabljenega lepila. Izkazalo se je, da ima geometrija zobatega spoja pomemben vpliv na končno nosilnost. Za ovrednotenje modela so bili izdelani preizkušanci z zobatimi spoji dolžine 20 mm. Zobati spoji so bili spojeni z lepili MUF in PRF pod dvema različnima pritiskoma. Pred in po spajanju smo deskam z napravo za strojno razvrščanje lesa izmerili dinamični elastični modul. Analiziran je bil vpliv zobatega spoja na dinamični elastični modul. Preizkušanci so bili nato testirani v nategu. Rezultati so potrdili vpliv geometrijskih karakteristik na natezno nosilnost spoja, saj daljši in ostrejši zobje doprinesejo k višji natezni nosilnosti. Vpliv lepila na nosilnost pa z daljšanjem spoja upada.
COBISS.SI-ID: 29094659
Članek prikazuje možnost ocene mehanskih lastnosti apnenčastega betona po izpostavljenosti visokim temperaturam z neporušnimi metodami. Eksperimentalna študija je bila izvedena na dveh betonskih mešanicah, ki sta se razlikovali v vodo-cementnem razmerju. Po negovanju so bili vzorci izpostavljeni različnim temperaturnim ravnem, to je 20 °C, 200 °C, 400 °C, 600 °C in 800 °C. Osnovne mehanske lastnosti vzorcev betona so bile določene pred segrevanjem pri sobni temperaturi. Ko so bili vzorci ohlajeni na temperaturo okolice, so bili izvedeni različni neporušni testi, vključno z ultrazvočno (UZ) metodo, določanjem števila odbojev in resonančno frekvenčno metodo. Nadalje so bili vzorci vizualno pregledani, da bi se ocenile poškodbe betonske površine. Za določitev preostalih mehanskih lastnosti vzorcev po izpostavitvi visoki temperaturi smo na kubičnih in prizmatičnih vzorcih določili tlačno trdnost in upogibno trdnost. Glavni cilj predstavljene raziskave je bila ocena tlačne in upogibne trdnosti apnenčastega betona po požaru na podlagi povezav med rezultati porušnih in neporušnih meritev mešanic apnenčevega betona. Določena je bila najboljša povezava za oceno tlačne trdnosti na podlagi izmerjene osnovne torzijske frekvence, medtem ko je bilo najboljše razmerje za oceno upogibne trdnosti določeno na podlagi kombinacije osnovne upogibne frekvence in hitrosti UZ, merjeno na prizmah. Analiza variance (ANOVA) je pokazala, da je vpliv temperature na eksperimentalne rezultate, dobljene s porušnimi in neporušnimi testi, zelo statistično pomemben za obe zmesi. Posteriorijev test je pokazal, da se je večina izmerjenih količin bistveno razlikovala v temperaturnem intervalu med 400 ° C in 600 ° C.
COBISS.SI-ID: 8878945
V članku je predstavljen nov matematični model in njegova analitična rešitev za globalno uklonsko analizo vitkih jeklenih cevi z betonskim jedrom, pri čemer jeklo in beton nista popolnoma povezana med seboj. Prvič so izpeljane analitične uklonske sile in uklonske oblike. Kritične uklonske sile se zmanjšujejo s povečevanjem stopnje nepovezanosti med jeklom in betonom in dolžino območja popolne nepovezanosti med jekleno cevjo in betonskim jedrom. Vpliv dolžine območja popolne nepovezanosti na kritične uklonske sile je manj kot 4 %. V primeru popoloma razslojenega stebra je ta vpliv lahko tudi do 40 %. Podobno kot kritične uklonske sile so tudi uklonske oblike odvisne od dolžine območja nepovezanosti. Ta vpliv je nezamerljiv, če je dolžina tega območja večja od 75 % dolžine stebra. Dobljeni analitični rezultati so uporabni za kontrolo numeričnih rezultatov vitkih jeklenih cevi z betonskim jedrom.
COBISS.SI-ID: 1538074051
Prikazali smo novo metodo za dinamično analizo prostorskih linijskih konstrukcij. Metoda temelji na intepolaciji hitrosti in kotnih hitrosti, hkrati pa zadosti enačbam kinematične kompatibilnosti ter ohranja energijo konzervativnih sistemov. Zaradi tega je robustna, učinkovita in stabilna tudi pri velikem številu časovnih korakov.
COBISS.SI-ID: 8601953