Omorika (Picea omorika (Panč.) Purk.) je endemična drevesna vrsta z Balkanskega polotoka, ki dobro uspeva tudi v Sloveniji in bi bila na nekaterih rastiščih v manjših deležih lahko zanimiva alternativa navadni smreki (Picea abies (L.) H. Karst.). Raziskavo smo izvedli v nasadu omorike pod vrhom hriba Počivalnik med Uncem in Postojno. Drevesa so bila posajena leta 1988 in so zdaj v fazi drogovnjaka. Drevesom smo izmerili prsni premer in ocenili zdravstveno stanje. Izračunali smo deleže dreves različnih zdravstvenih stanj za posamezne provenience in fenotipe, izdelali model nasada, izvedli analizo variance in post hoc test. Ugotovili smo, da imajo provenience velik vpliv na vitalnost dreves, ne pa tudi na debelinski prirastek. Vitalnost dreves se prav tako razlikuje med posameznimi fenotipi. Korelacijo med fenotipi in prsnimi premeri smo potrdili pri dveh od petih fenotipov (B; tip 'semidichotomy', C; tip 'serbica'). Vpliv fenotipa na debelinski prirastek je v različnih proveniencah različen. Glede na našo raziskavo bi bil ob morebitni uporabi za Dinarski kras najprimernejši semenski material provenience Šargan, najprimernejša fenotipa pa C (tip 'serbica') in F (tip 'argentea'), oba sicer najbolj zaželena tudi v hortikulturi.
COBISS.SI-ID: 37851907
Evropa ima zgodovino, bogato s primeri uspešnih in problematičnih vnosov tujerodnih drevesnih vrst (TDV). Številni mednarodni pravni okviri, kot so pogodbe in konvencije, pa tudi Evropska unija so se odzvali na globalno zaskrbljenost zaradi morebitnih negativnih vplivov TDV, ki lahko postanejo invazivne v naravnih ekosistemih. Vendar je zlasti nacionalna in regionalna zakonodaja tista, ki vpliva na sedanje in prihodnje odločitve o upravljanju v gozdarskem sektorju in oblikuje pokrajino Evrope. Opredelili smo vse ustrezne pravne instrumente, ki urejajo TDV, različne pravne pristope in regulativno intenzivnost v 40 evropskih državah (brez mikrodržav). Informacije o trdih in učinkovitih instrumentih mehkega prava so bile zbrane s ciljno usmerjenim vprašalnikom in posvetovanjem z mednarodnimi in nacionalnimi zakonodajnimi informacijskimi sistemi in zbirkami podatkov. Skupaj je bilo junija/julija 2019 vzpostavljenih 335 ustreznih pravnih instrumentov za urejanje uporabe TDV v preiskanih 116 geopolitičnih pravnih enotah (države in podnacionalne regije z lastno zakonodajo). Države in regije so bile empirično razvrščene glede na ad hoc definirane kazalnike zakonodaje.
COBISS.SI-ID: 19917315
Črni oreh (Juglans nigra L.) je svetloljubna, slabo konkurenčna in visoka gozdna drevesna vrsta, v Evropo vnesena iz Severne Amerike na začetku sedemnajstega stoletja. V Evropi ima pomembno gospodarsko vlogo pri pridelavi lesa in plodov v kmetijsko-gozdarskih sistemih ter kot okrasno drevo za parke in drevorede ter za sanacijo in obnovo degradiranih zemljišč. Najboljša mesta za rast črnega oreha imajo toplo in blago podnebje, s pogostimi in dobro razporejenimi padavinami ter bogata, globoka, skoraj nevtralna, dobro odcedna in vlažna tla. Črni oreh je v mladosti hitrorastoča vrsta in njegova višinska in debelinska rast dosežeta vrh pred starostjo 30–35 let. Svetovno je najbolj znana alelopatska vrsta zaradi juglona, ki je prisoten v vseh delih črnega oreha. Vrsta je odporna na nevihte in v Evropi brez pomembnih bolezni ali škodljivcev. Obnavlja se s sajenjem ali neposrednim sejanjem na golo zemljo, v monokulturah in mešanih sestojih. Upravljanje sestojev s črnim orehom je z obdobjem rotacije na splošno do 80 let in vključuje odstranjevanje plevela (obvezno), čiščenje-odstranjevanje (v gostih sestojih), redčenje (večinoma od zgoraj) in visoko obrezovanje (obvezno). Cilj je proizvodnja dragocenega lesa za rezan furnir, masivno pohištvo, talne obloge, omarice, opaže, glasbila in puške.
COBISS.SI-ID: 16744195