V radijski oddaji je bila podrobneje predstavljena problematika obnove slovenskih gozdov po žledu 2014 in govor je bil o primernosti različnih drevesnih vrst za obnovo. Poseben poudarek je bil na možnostih, ki jih ponujajo tujerodne drevesne vrste na čelu z navadno ameriško duglazijo.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 5192870Navadna ameriška duglazija je tujerodni iglavec z zahodne pacifiške obale, v evropske gozdove je bil vnesen že ob koncu 19. stoletja. Nasadi duglazije so se ob preteklih ujmah v Sloveniji odlično izkazali in zanimanje za njen vnos se povečuje. Izbira GRM (gozdni reprodukcijski material) za območje temelji na rezultatih provenienčnih testov. V Brkinih smo premerili provenienčni test 16-ih provenienc zelene duglazije, osnovan leta 1971 v okviru projekta IUFRO. S Kruskal-Wallisovim testom smo zaznali razlike v priraščanju, vitalnosti in kakovosti dreves med proveniencami. Tarifni izračun lesne zaloge 46-letnega nasada znaša 602,9 m3/ha, povprečno preživetje v neredčenem nasadu je 43-odstotno, po vitalnosti in doseženem povprečnem prsnem premeru (36,1 cm) se pozitivno najbolj razlikuje provenienca Yelm iz zahodnega Washingtona, negativno pa Merrit iz Britanske Kolumbije. V nasadu zaradi slabega čiščenja vej ni sortimentov višje kakovosti kakor C. Ugotavljamo, da se v Brkinih najbolje obnesejo provenience zahodnega (obalnega) dela Washingtona, optimalna izbira je Cathlamet, katere vrednosti so vse nadpovprečne. Duglazija je izredno variabilna drevesna vrsta, odkrivanje statistično značilnih razlik med proveniencami je oteženo zaradi visoke variabilnost drevesnih znakov znotraj same provenience. Ob napovedanih klimatskih spremembah (dvig temperatur in suše) se kaže priložnost za povečan obseg saditve z ameriško duglazijo na določena mesta kjer propada smreka. Modeli klimatskih...
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 5134502Žledolom februarja 2014 in kasnejša gradacija podlubnikov sta v gozdnem revirju Planina uničila vse smrekove nasade in sestoje z velikim deležem navadne smreke. Z namenom, da bi na tem območju presodili ustreznost obsežnejše uporabe navadne ameriške duglazije, smo v predelih okrog Počivalnika in Starega vrha popisali štiri mešane sestoje ameriške duglazije in navadne smreke. Pri obeh drevesnih vrstah smo ocenjevali različne vrste poškodb po debelinskih stopnjah. Ocenjevali smo tudi gostoto in višinsko strukturo duglazijevih mladic na različni razdalji od matičnega sestoja. Ugotovili smo, da se je ameriška duglazija na preučevanih površinah ohranila v večinoma strnjenih sestojih in je v primerjavi z navadno smreko pokazala bistveno večjo odpornost proti žledolomu in podlubnikom. Tudi njena vitalnost je boljša od vitalnosti navadne smreke. V ustreznih svetlobnih razmerah je pomlajevanje prisotno in celo obilnejše od pričakovanega. Poškodbe mladja so posledica objedanja rastlinojede divjadi.
D.10 Pedagoško delo
COBISS.SI-ID: 5135526