V tem prispevku predstavljamo učinke štirih kmetijskih praks (dodajanje organskih snovi v primerjavi brez vnosa organskih snovi, brez obdelave (NT) v primerjavi s konvencionalnim obdelovanjem, kolobarjenjem in monokulturo ter ekološkim kmetijstvom in konvencionalnim kmetijstvom) na petih ključnih kazalcih kakovosti tal, tj. vsebnost organskih snovi v tleh, pH, stabilnost agregatov, deževniki (številke) in pridelek. Za "obetavno prakso" smo upoštevali dodajanje organskih snovi, brez obdelave zemlje, kolobarjenje in ekološko kmetijstvo; Kot ustrezna referenca ali "standardna praksa" (izhodišče) niso bili upoštevani vnosi organskih snovi, običajne obdelave tal, monokulture in konvencionalnega gojenja. Relativni učinki so bili analizirani prek razmerja odzivnosti indikatorja (RR) pri vsaki parni praksi. Za to smo upoštevali podatke o 30 dolgoročnih poskusih, zbranih na 13 lokacijah primerov v Evropi in na Kitajskem, ki so bili zbrani v okviru projekta iSQAPER, ki ga financira EU in Kitajska. Ti so bili dopolnjeni s podatki iz 42 dolgoročnih eksperimentov po vsej Kitajski in 402 opazovanj dolgoročnih poskusov, objavljenih v literaturi. Od teh smo samo razmišljali o poskusih, ki so obsegali vsaj pet let. Rezultati kažejo, da je dodatek OM ugodno vplival na vse obravnavane kazalnike. Najbolj ugoden učinek je bil zabeležen pri številu deževnikov, ki mu sledi donos, vsebnost SOM in stabilnost agregata tal. Za pH so učinki odvisni od vrste tal; Vlaga OM je ugodno vplivala na pH kislega tla, medtem ko v NT ni bilo opaziti nobenega jasnega trenda. NT na splošno je privedel do povečane stabilnosti agregata in večje vsebnosti SOM v zgornjih mejah zemlje. Vendar se je obseg relativnih učinkov spremenil, npr. s teksturo tal. V praksi brez obdelave se je povečalo število populacije deževnikov, ne pa tudi tam, kjer so bili uporabljeni herbicidi ali pesticidi za zatiranje plevelov in škodljivcev. Na splošno je v tem pregledu donos nekoliko manjši pod NT. Kolobarjenje je pozitivno vplivalo na vsebnost in donos SOM; vrtenje z ley zelo pozitivno vplivalo na številke deževnikov. Na splošno je kolobarjenje malo vplivalo na pH tal in agregatno stabilnost - odvisno od vrste interkulture; Alternativno, vrtenje poljščin ima le neželene učinke. Za ekološko kmetijstvo je bilo opaziti jasen pozitiven trend. Poleg tega je ekološko kmetijstvo v glavnem povzročilo povečanje stabilnosti agregata in večjo vsebnost SOM. Na splošno ni bilo očitnega trenda za pH; V tem pregledu je bilo pri ekološkem kmetijstvu opaziti zmanjšanje donosa.
COBISS.SI-ID: 8984953
Podnebne spremembe povzročajo suše, ki povzročajo znaten fiziološki stres za talne mikroorganizme. V tej študiji smo raziskali, kako se je obolenje skupnih bakterijskih, krenarskih in glivičnih skupnosti ter številčnost N-kolesarskih mikrobnih cehov odzvala na hudo dogodek kmetijske suše pri dolgoročnem poskusu minimalnega obdelovanja (MT) in konvencionalnega oranja (CT ) na dveh globinah tal. Suša, opredeljena kot zmanjšanje vsebnosti vode v tleh in povečana temperatura zemlje, je znatno zmanjšala številčnost vseh preučevanih mikrobnih skupnosti. Podatki so pokazali linearne povezave med vsemi odvisnimi spremenljivkami in vsebnostjo vode v tleh ter temperaturo tal pri pregledanem obsegu vsebnosti vode v tleh (WHC 13-76%) in pregledali obseg povprečne dnevne temperature zemlje na globini 5 cm (17-30 ° C) . Tako smo ugotovili, da se je obilje najbolj raziskanih mikrobnih skupnosti zmanjšalo za približno 2%, če se je vsebnost vode zmanjšala za 1 mas.% In za približno 10%, če se temperatura poveča za 1 ° C. Pri primerjavi skupnosti pri povprečni vsebnosti vode v tleh in povprečni temperaturi tal je MT imel večje povprečne količine skupnih bakterijskih in crenarsealnih 16S rRNA in glivičnih ITS genov v sloju tal 0-10 cm, kot je to storil CT (1,9, 2,9 in 2,5-krat) , AOA in AOB amoA (3,9 oziroma 1,7-krat), gene nirK, nirS, nosZI in nosZII (2,0, 1,8, 1,8 in 2,3-krat); medtem ko so bile pomembne razlike med MT in CT v plasti tal 10-20 cm tiste, ki so bile ugotovljene le pri povprečnem številčnosti krenarsealne 16S rRNA in gena gena Crenarchaeal amoA (3,5 in 2,7 krat večja kot pri MT kot CT). Ne glede na vremenske razmere v naši študiji so bile obilje vseh skupnosti večje od MT 0-10 kot pri CT 0-10. Po treh tednih hude suše je bilo pri MT 0-10 opaziti največje zmanjšanje obilja vseh skupnosti, bakterijskih in arhealnih Nkolesarskih cehov ter celotnih prokariot in gliv. Vendar pa so po samo nekaj padavinskih dogodkih vse skupnosti v obeh sistemih obdelave dosegle začetno izobilje, kar dokazuje visoko odpornost.
COBISS.SI-ID: 8956537
Mofete se pogosto preiskujejo v ekologiji, bodisi kot ekstremne lokacije, naravne analogije prihodnjim razmeram podnebnih sprememb, bodisi modelni ekosistemi za presojo vplivov na okolje sistemov za zajemanje in shranjevanje ogljika. Večina teh raziskav pa neustrezno obravnava kompleksnost plinskega okolja na teh lokacijah, pri čemer se osredotoča predvsem na obogatitev CO2 na površju. V trenutnih raziskavah smo raziskali plinsko okolje smreke (Picea abies (L) Karst) dreves, ki rastejo na Stavešinskih slepice (NE Slovenija) z merjenjem tal ([CO2] tal) in atmosferskih koncentracij CO2 ([CO2]). ] zrak). V okviru raziskanega območja (800% m2) je bila obogatitev CO2 v tleh prostorsko heterogena; okrog 25% območja je bilo zaznamovano z zelo visokimi [CO2] tlemi () 40%) in hipoksičnimi pogoji. Nadzemne meritve plinov vzdolž vertikalnih profilov so pokazale, da se zrak [CO2] v bližini tal (višina do 1,5%) ni povečal, ampak tudi v zgornjih višinah (20% 25% m; krona). Na podlagi% 13C CO2 je bilo dokazano, da je povišan CO2 povezan z geogenim virom. Za drevesa, gojena na visoki [CO2] zemlji, je značilna manjša radialna rast; % 13C njihovega lesa je bil manj negativen kot pri drevesih, ki rastejo v normalnih tleh. Neugodne plinske razmere v tleh bi morale biti na splošno sprejemljive kot daleč najpomembnejši dejavnik, ki vpliva na (npr. Moteče) rast dreves mafet.
COBISS.SI-ID: 5047718