V večletnem poljskem poskusu so bili proučevani učinki ohranitvene obdelave tal na kakovost tal v Moškanjcih v Sloveniji. Poskus se je pričel leta 1999 in je prešel iz običajnega na ekološko kmetijstvo leta 2014. Dolgoročno ohranitveno (minimalno) obdelovanje tal (MT) z zmanjšanim mešanjema tal in izboljšano ravnanje z ostanki so povzročile razslojevanje zemeljskega organskega ogljika in hranilnih snovi z najvišjimi koncentracijami v zgornjem sloju tal, v nasprotju s klasično obdelavo tal z oranjem (CT), ki je ohranila precej enakomerno porazdelitev vse do globine oranja. Na primer, vsebnost Corg v zgornjem 10 cm sloju je bila pri ohranitveni obdelavi višja (1,60% v letu 2011; 1,83% v letu 2017) kot konvencionalna obdelava (1,45% leta 2011, 1,40% v letu 2017), medtem ko med obravnavanji ni bilo ugotovljenih nobenih pomembnih razlik v spodnjem sloju 10–20 cm v katerem koli času vzorčenja. Podobno je bilo izboljšanih tudi več drugih lastnosti tal, kot sta stabilnost agregatov in sposobnost zadrževanja vode v zgornji talni plasti MT v primerjavi s CT. Tudi mikrobna biomasa je bila v zgornjem sloju MT bistveno večja kot pri CT. Poleg tega naši rezultati kažejo na povečanje mikrobne biomase po prehodu v ekološko kmetijstvo v obeh obdelovalnih sistemih. Produktivnost rastlin kot končno merilo rodovitnosti tal je bila v obeh sistemih obdelovanja tal na splošno podobna, z manjšimi razlikami med kulturami in leti, vendar je bilo prvo leto po prehodu v organski sistem pridelek močno zmanjšan zaradi velike pojavnosti plevela, zlasti pod MT tretmaji. Ugotovljeni so bili pomembni učinki vrst poljščin na zatiranje plevela, največja povprečna pokritost plevela je bila izmerjena pri koruzi in soji pri obdelavi MT (do 87,8%), pri zimskem rži na MT pa pod 40% v primerjavi z 20% pod CT . Pomembni učinki tako vrste tal, kot tudi vrst poljščin so bili ugotovljeni tudi na številčnosti semenskih plevelov; v CT semenski banki je bila na splošno nizka, medtem ko je bila na MT (zlasti na ploskvah koruze in soje) gostota semena plevela v prvih 10 cm tla zelo visoka.
F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 9348729Učinke ohranitvene obdelave tal na kakovost tal smo preučevali v dolgoletnem poljskem poskusu v Moškanjcih, ki se izvaja od leta 1999 in je bil v letu 2014 preusmerjen iz konvencionalnega v ekološki sistem pridelave. Dolgoletna ohranitvena (minimalna) obdelava tal (MT) z zmanjšanjem mehanskih posegov v tla in s puščanjem rastlinskih ostankov na površini v zgornjih 10 cm tal je povzročila stratifikacijo talne organske snovi in hranil z največjimi vsebnostmi v zgornjem površinskem sloju tal. Pri konvencionalni obdelavi z oranjem (CT) so snovi porazdeljene enakomerno do globine oranja. Vsebnost organske snovi in več drugih talnih lastnosti (stabilnost strukturnih agregatov in sposobnost tal za zadrževanje vode) so se v zgornji plasti tal (0-10 cm) izboljšale v MT v primerjavi s CT. Mikrobna biomasa je bila prav tako značilno večja v površinskem sloju MT. Rezultati tudi nakazujejo povečanje mikrobne biomase po prehodu v ekološko kmetijstvo v obeh sistemih obdelovanja tal. Primerjava dveh sistemov obdelave tal je pokazala, da so pridelki v splošnem podobni v obeh obdelovalnih sistemih, a z manjšimi razlikami med kulturami in leti. Dokazano izboljšanje kakovosti tal v MT tako podpira vpeljevanje ohranitvene obdelave tal v konvencionalne in ekološke kmetijske sisteme kot možen omilitveni ukrep proti eroziji, suši in izgubam hranil.
F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference)
COBISS.SI-ID: 9154169Če na isti poljedelski površini kombiniramo ekološko pridelavo ter ohranitveno obdelavo tal (OOT), lahko pričakujemo povečano zapleveljenost. V tej raziskavi smo leta 2017 na trajnem poljskem poskusu v ekološki pridelavi v Moškanjcih (SV Slovenija), preverili vplive različne obdelave tal (orano proti OOT) in vplive vrste posevka na zapleveljenost in številčnost talne semenske banke plevelov. Ovrednotili smo tudi vrstno sestavo plevelne vegetacije in talnih semenskih bank. Na nekaterih parcelah smo ugotovili zelo veliko zapleveljenost. Kaže se velik vpliv poljščine; v koruzi in soji v OOT je največja povprečna pokrovnost plevelov znašala 87,8%, v ozimni rži pa manj kot 40%. Zaloga semen v zgornjih 10 cm tal na parcelah s sojo in koruzo je znašala v povprečju 24.980 m-2, z ozimno ržjo pa 5.900 m-2. Razlike so bile tudi med načinoma obdelave tal. Na OOT je povprečna pokrovnost v rži pred žetvijo znašala 43%, semen v tleh pa je bilo v povprečju 8.770 m-2, v primeru oranja je bila povprečna pokrovnost 20%, povprečno število semen pa le 3.040 m-2. Na vrstno sestavo plevelne združbe in talne semenske banke je imelo vrstenje poljščin izrazitejši vpliv kot obdelava tal. Najpogostejše vrste v talni semenski banki pri OOT so bili termofilni pleveli, na parcelah z oranjem pa prezimne enoletnice. Rezultati nakazujejo na potrebo po skrbnem zatiranju in preprečevanju semenenja plevelov v ekološki pridelavi.
F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije
COBISS.SI-ID: 9154425