Vodovarstvena območja (VVO) so namenjena zaščiti izvirov pitne vode in vključujejo vodo iz vodotokov, jezer in podzemnih vodonosnikov pred prekomernim izkoriščanjem ter onesnaženjem. V večini evropskih držav in tako tudi v Sloveniji VVO sestavljajo štiri občutljiva področja; področje vodnjaka (VVO0), neposredno področje črpanja vode (VVOI), pomembna površina za polnjenje podzemnih voda (VVOII) in ranljivo področje (VVOIII). Ker so VVO po navadi sestavni del kmetijske krajine, lahko z napačno kmetijsko prakso neposredno vplivamo na kvaliteto vode, zato je na VVO predpisan oziroma omejen način konvencionalne kmetijske prakse, ki zajema obdelavo tal, gnojenje in uporabo pesticidov. Še posebej veliko grožnjo predstavlja intenzivno premikanje in mešanje tal v sistemu konvencionalne obdelave tal, zato se na mnogih VVOI in VVOII področjih priporoča konzervacijska (ohranitvena) obdelava tal (CT). V članku so prikazani pozitivni vplivi različnih načinov ohranitvene obdelave tal, ki povzročajo minimalne mehanske poškodbe tal, in sistemi direktne setve v odmrli ali živi rastlinski pokrov, ki zagotavljajo največjo zaščito pred vodno erozijo in izpiranjem hranil ter fitofarmacevtskih sredstev.
F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin
COBISS.SI-ID: 4426796Pričakuje se, da bodo učinki biotske raznovrstnosti in upravljanja na pridelek travinja in skladiščenja talnega C medsebojno vplivani s podnebjem in drugimi pedoklimatskimi dejavniki. Mogoče je zagotoviti skupne standardne smernice za upravljanje biotske raznovrstnosti, prilagojene lokalnim vrstam, ekosistemom in kmetijskim praksam. Potrebnih je še več raziskav, da bi potrdili, da se te smernice lahko uporabljajo tudi za pašne ekosisteme v široki pedoklimatski variabilnosti v Evropi.
F.30 Strokovna ocena stanja
COBISS.SI-ID: 4472364Izbrane študije primerov so pokazale, da so ekonomski rezultati konzervirajoče obdelave ob doseganju enakega nivoja pridelkov lahko tudi boljši kot pri uporabi konvencionalne obdelave. Čeprav gre za večinoma višje nabavne strojev, kar se odraža v višjem strošku amortizacije, prihranki ob enakem nivoju pridelkov v obravnavanem primeru za večino poljščin prevesijo tehtnico v smeri konzervirajoče obdelave. Ob predpostavki enakega nivoja pridelka in doseženih prihrankov pri energiji glede na rezultate pri testiranih poljščinah lahko pri konzervirajoči obdelavi pričakujemo nekoliko boljši ekonomski rezultat. V katero smer se prevesi finančna tehtnica v primeru znižanja pridelkov pri konzervirajoči pridelavi je zelo odvisno od paritetenih razmerij cen goriva, strojev, delovne sile in cen pridelkov. V svetovnem merilu kaže, da zniževanje cen poljščin vzpodbuja povečevanje deleža površin pod konzervirajočo pridelavo. Pri interpretaciji rezultatov je potrebna določena previdnost ter upoštevati dejstvo, da se razmerja lahko spremenijo v korist konvencionalne obdelave tal, če pride do razlik v pridelkih v korist konvencionalne obdelave. Ravno tako pa moramo poudariti, da gre v našem primeru za enokriterijsko analizo, ki upošteva zgolj dosežen pridelek in stroške, ne upošteva pa dolgoročnih koristi (npr. ohranjanje org. snovi, zmanjšanje erozije) in slabosti (težja borba proti plevelom, variabilnost pridelka). Za tovrstne analize bi bila potrebna večkriterijska analiza ter dolgoročno spremljanje proizvodnje vključno s spremljanjem stanja tal.
F.04 Dvig tehnološke ravni
COBISS.SI-ID: 4494380