Analiza monologa in dialoga v pripovednem besedilu odgovarja na vprašanje, kdo pripoveduje (pripovedovalec ali lik), kako pripoveduje (pripovedni postopek znotraj diskurza) in kaj pripoveduje (vsebina govora). Predstavljeni so načini posredovanja govora in mišljenja posameznega lika, ki so kombinirani v razne govorne, dialoške in monološke, interakcije. Analiza besedil starejše slovenske književnosti pokaže različne vloge monologa in dialoga.
COBISS.SI-ID: 45801773
V tridesetih letih 19. stoletja je nastala prva (izvirna) slovenska pripoved Sreča v nesreči (1836) avtorja Janeza Ciglerja. Raziskovalci slovenske literature so velik vpliv na nastanek tega dela pripisovali bavarskemu pisatelju Christophu Schmidu, tako v vsebini kot strukturi, ideji in pripovednemu slogu, pa tudi sledenju duhu časa in upoštevanju tradicije. Podrobneje so se posvečali zlasti vsebinskim primerjavam, ne pa tudi analizam podobnosti stila. S paketom Stylo v statističnem programskem okolju R za napredne stilistične analize zbirk besedil smo zato izvedli stilometrično analizo Ciglerjevih in Schmidovih prevedenih del ter nekaterih prevodov pripovedne literature obravnavanega obdobja. Ob upoštevanju določenih omejitev, kot so omejena količina besedil, prevedena in izvirna literatura in žanrska raznolikost, je analiza potrdila izviren Ciglerjev slog in odprla nova vprašanja glede avtorstva nekaterih del.
COBISS.SI-ID: 45731075
Hiter razvoj digitalne humanistike in njenih metod so omogočili zlasti vedno večja zmogljivost računalnikov in možnost izdelave obsežnih računalniško berljivih korpusov besedil, ki omogočajo t. i. oddaljeno branje. Kljub teoretičnim pogledom, da mora oddaljeno branje nadomestiti natančno branje, raziskave potrjujejo, da je relevantna kvantitativna raziskava mogoče le na podlagi poznavanja ugotovitev klasične literarne zgodovine. S stilometrijo kot kvantitativno statistično analizo stila oz. primerjavo med besedili na podlagi merljivih značilnosti, dobimo vpogled le v določen segment stila, vendar omogoča hkraten pogled na večjo zbirko besedil, v katero so vključena tudi nekanonizirana besedila, pomen katerih so izpostavile tudi druge smeri v raziskovanju literature. Ugotavljamo, da vizualizacija rezultatov stilometrične analize slovenske pripovedne literature od prve polovice 17. stoletja do prve izvirne slovenske pripovedi leta 1836 izriše posamezna obdobja razvoja slovenske pripovedne literature s prepoznavnimi močnejšimi avtorskimi signali in znotraj obdobij tudi žanrskimi. Določene povezave kažejo potrebo po nadaljnjih podrobnejših raziskavah.
COBISS.SI-ID: 61688323
Poljanski rokopis s konca 18. stoletja je eden izmed novejših in tudi pomembnejših odkritij v okviru sistematičnega zbiranja manj znanih in neznanih rokopisov starejšega slovenskega slovstva in kot tak zanimiv predmet metodološko raznovrstnih analiz. Besedilo je povezano z baročnim opisovanjem Jezusovega življenja in zlasti njegovega trpljenja, konkretno z delom znanega nemškega baročnega pisatelja Martina Cochema. V tradiciji znanstvenokritičnih izdaj slovenskih rokopisov se je uveljavil prikaz besedila v t. i. kritičnem prepisu, ki naj besedilo s sodobnim črkopisom približa današnjemu bralcu in ki pomeni osnovo za nadaljnje analize jezika in obenem že interpretacijo zapisa. Pri interpretaciji in analizi jezika časovno oddaljenih zapisov moramo upoštevati jezikovno situacijo in stopnjo razvoja jezika, da lahko posamezne zapise ustrezno opredelimo bodisi kot običajne ali sprejemljive variante bodisi kot pisarske pomote bodisi kot zapise, ki jih ne moremo enoznačno opredeliti kot običajne ali napačne. Na primeru Poljanskega rokopisa prikazujemo dejavnike, ki jih moramo upoštevati pri presoji, in prikaz uredniških rešitev v elektronski znanstvenokritični izdaji, kot ga omogočajo smernice TEI.
COBISS.SI-ID: 56521475
Monografija Izhodišča slovenske pripovedne proze na temelju preteklih raziskav prinaša nove poglede na pripovedno tradicijo v zgodovini slovenske literature do prve slovenske izvirne pripovedi. S točke Sreče v nesreči Janeza Ciglerja iz leta 1836 se oziramo na preteklo in sočasno pripovedno tradicijo v slovenskem jeziku ter na podlagi polisistemske teorije, kulturološko naravnanih prevodoslovnih teorij in aktualnih raziskav v slovenski literarni vedi opazujemo razvoj sistema slovenske pripovedne literature in ugotavljamo, kako je v eni od ključnih točk tega razvoja Sreča v nesreči kot »prevod brez izvirnika« sprožila vstop izvirne pripovedne proze v središče sistema in s tem dobila status kanoniziranega besedila. Z računalniško podprto tekstnokritično analizo izdaj Sreče v nesreči pokažemo, kako se je spreminjala in ustalila aktualna verzija besedila. Klasični literarnovedni pristopi so podprti in nadgrajeni s stilometrično analizo, metodo oddaljenega branja. Kvantitativna analiza je po večini potrdila ugotovitve o stilnih sorodnostih in zgodovinskostilnih obdobjih, obenem pa tudi pokazala na napačno pripisana avtorstva in področja, ki bi jih veljalo na novo raziskati.
COBISS.SI-ID: 62738179