Uvod: Z uvedbo molekularne kariotipizacije v diagnostiko razvojno-nevrološki motenj (RNM) se je razumevanje genetskih vzrokov vpletenih v motnjo izboljšalo, vendar je uvedba sekvenciranja nove generacije (NGS) in določitev genotip-fenotip korelacij razumevanje bistveno poenostavila. Določitev vzročnih mutacij v genih nam je namreč omogočila razumevanje vloge posameznih genov v etiologiji bolezni in znatno povečal diagnostični izplen v genetski diagnostiki RNM pri slovenskih otrocih. Metode: V študiji predstavljamo pediatričnih bolnikov z različnimi RNM, pri katerih molekularna kariotipizacija, kot prva metoda izbora v genetski diagnostiki, ni pokazala prisotnosti mikrodelecije ali mikrodulikacije, ki bi lahko pojasnila klinično sliko bolnika. Z uporabo sekvenciranja kliničnega ekosma (4813 genov; TruSight One Illumina Kit) in s poudarkom na genotip-fenotip analize smo uspeli identificirati genetski izvor motnje (patogeno genetsko različico - pSNV) pri 29% (N 13/45) pregledanih bolnikov. Pri 24% (N 11/45) bolnikov je bila v izboru genov povezanih z boleznijo, določena različica SNV z neznanim kliničnim pomenom (VOUS). Razprava: Študija prikazuje visoko uporabnost NGS metode v diagnostiki RNM. Z analizo genotip-fenotip povezave smo pri predhodno ne diagnosticiranih bolnikih lahko določili redke in klinično slabo opredeljene sindrome. Med njimi so bile ugotovljene motnje, kot so Kabukijev in Noonanov sindrom, Menkesova bolezen, mutacije gena IQSEC2, ki povzročajo Rettu-podoben fenotip itd. Visoki delež pSNV so deloma tudi posledica izbire primernih bolnikov za testiranje NGS na podlagi njihove dobre klinične opredelitve. Naša študija je potrdila visoko učinkovitost metode NGS v diagnostiki RNM in omogočila diagnostiko redkih bolezni, ki bodo predstavljeni.
F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov
COBISS.SI-ID: 6813503