Z zdravjem povezane trditve, ki se pojavljajo na živilskih izdelkih, imajo pomemben vpliv na potrošnike in njihove prehranske izbire. Kljub zakonski podlagi Evropske Unije z leta 2006, nobena izmed evropskih držav ni omejila rabe zdravstvenih trditev na živila z ugodno hranilno sestavo. Z uporabo dveh modelov za profiliranje živil – Avstralsko-Novozelandskim modelom Food Standards Australia New Zealand (FSANZ) in modelom Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo (European World Health Organization Regional office for Europe model (WHOE)), smo ovrednotili prehransko vrednost živil, označenih s trditvami na slovenskem tržišču ter primerjali rezultate s prehransko vrednostjo vseh živil na slovenskem tržišču. Podatki za predpakirana živila, na voljo na slovenskem tržišču, so bili zbrani v letu 2015, na reprezentativnem vzorcu (n=6619), skupaj s podatki o prodaji živil, kar je omogočilo še natančnejši vpogled v živila na tržišču. Pomemben delež živil, ki so bila označena s katero od z zdravjem povezanih trditev, je imela manj ugodno hranilno sestavo. Približno 68 % živil, označenih z zdravjem povezanimi trditvami, je ustrezalo kriterijem FSANZ modela (75 %, upoštevajoč podatke o prodaji), 33 % pa je ustrezalo kriterije WHOE modela (56 % upoštevajoč podatke o prodaji). Rezultati študije kažejo potrebo po strožji regulaciji rabe z zdravjem povezanih trditev na živilih ter rabi modelov za profiliranje, z namenom izboljšanja prehranske vrednosti živil, ki so označene z z zdravjem povezanimi trditvami.
COBISS.SI-ID: 39951877
Hranilna sestava živil, ki se tržijo za otroke, je pomembna, saj lahko pomembno vpliva na otrokove prehranske preference in želje. Cilj raziskave je bil oceniti prisotnost prehranskih izdelkov, ki s promocijami na embalaži targetirajo otroke in raziskati njihovo hranilno sestavo. Vzorec je vključeval 8191 predpakiranih živil, ki so bila na voljo na slovenskem tržišču leta 2015. Prehranski profil živil, ki so z različnimi promocijami na embalažah targetirala otroke (model za profiliranje Svetovne zdravstvene organizacije), smo primerjali s profilom tistih brez promocij, namenjenih otrokom. Kategorije živil z najvišjim deležem izdelkov s promocijami, namenjenimi otrokom, so bile "Žitarice za zajtrk" (17%), "Čokolada in slaščice" (15%) in "Sladoledi" (13%). 93% vseh izdelkov, ki so vključevali promocije, namenjene otrokom, in 73% izdelkov brez takšnih promocij je bilo uvrščenih med nedovoljene za oglaševanje glede na model za profiliranje živil Svetovne zdravstvene organizacije. Delež nedovoljenih živil za oglaševanje je bil bistveno višji pri izdelkih s promocijo, namenjeno otrokom, v primerjavi z izdelki brez promocije, namenjene otrokom (p (0,0001). Ta trend je bil opažen v večini kategorij živil. Da bi zaščitili otroke pred izpostavljenostjo trženju živil z manj ugodno hranilno sestavo, bi morale biti javno-zdravstvene strategije usmerjene tudi v omejevanje promocije nezdrave hrane otrokom na embalažah živil, ne le v medijih.
COBISS.SI-ID: 40163589
Visoko procesirana predpakirana živila postajajo vse večji del naše prehrane, hkrati pa izpodrivajo polnovredna in minimalno predelana živila. Posledično se povečuje tudi vnos prostega sladkorja, soli in nasičenih maščob, ki imajo negativen vpliv na zdravje. Cilj študije je bil oceniti trend vsebnosti prostega sladkorja v predpakiranih živilih v Sloveniji in oceniti učinkovitost industrijskih zavez odgovornosti, katerih namen je bil znižati porabo prostega sladkorja pri slovenskih potrošnikih. V letih 2015 in 2017 je bilo izvedeno nacionalno zbiranje podatkov o živilih na slovenskem tržišču. Leta 2017 je prosti sladkor vsebovalo 54,5% vseh izdelkov (n = 21.115) (mediana: 0,26 g prostega sladkorja / 100 g). Brezalkoholne pijače so postale glavni vir prostega sladkorja med predpakiranimi živili (28% vsega prostega sladkorja, ki se proda na trgu), kjer so zamenjale čokolade in sladkarije, katerih relativni delež prostega sladkorja se je znižal za 4,4%. V kategorijah z najvišjim deležem prostega sladkorja so bile vodilne blagovne znamke pogosto slajše od povprečne vrednosti prostega sladkorja v tej kategoriji. Omenjeno opažanje kaže na to, da se večja razpoložljivost bolj zdravih, manj sladkih izdelkov ne odraža nujno v bolj zdravih izbirah potrošnikov. Zanašanje le na prostovoljne zaveze industrije za zmanjšanje porabe prostega sladkorja najverjetneje ne bo zadostovalo za občutno izboljšanje javnega zdravja. Medtem ko je nadaljnje izboljšanje mogoče pričakovati v daljšem časovnem obdobju, se prostovoljne zaveze zdijo uspešnejše pri povečanju razpoložljivosti bolj zdravih alternativ, medtem ko je njihova uspešnost pri reformulaciji obstoječih živil omejena. Za večje učinke bodo potrebne dodatne dejavnosti za spodbujanje preoblikovanja obstoječih živil in pijač, predvsem vodilnih trgovskih znamk.
COBISS.SI-ID: 40290053