Fitinska kislina nakopičena v semenih zmanjšuje biodostopnost mineralnih snovi, saj jih veže v netopne in neprebavljive komplekse. Uporaba fižola z zmanjšano količino fitinske kisline (lpa mutante) je pri ljudeh izboljšala preskrbo z železom, vendar so se ob uživanju kuhanih zrn lpa mutant pojavile prebavne motnje. V raziskavi so bile uporabljene tri linije fižola in sicer črna, krem in pisana. Mutacija lpa je še posebej pri črni liniji privedla do pleiotropnih efektov, ki se kažejo v obliki povečane termične stabilnosti zrn (hard-to-cook defect), zato je potrebno čas kuhanja močno podaljšati. Ugotovili smo, da znižanje koncentracij fitata v zrnih privede do povečane koncentracija prostih kalcijevih ionov v tkivih zrn, kar posledično vpliva na termično stabilnost fitohemaglutinina L (PHA-L) v primerjavi z zrni divjega tipa. Poleg tega, se kalcijevi ioni se namesto na fitat, ki se shranjuje v proteinskih vakuolah znotraj parenhimskih celic kličnih listov, veže na celično steno in jo močno ojača, zato je za zmehčanje potreben daljši čas kuhanja.
COBISS.SI-ID: 33286183
Študija podaja informacije o lokalizaciji (z LA-ICP-MS, SR-µ-XRF), speciaciji in vezavnih oblikah živega srebra (z Hg L3-XANES in EXAFS) v užitnih gobah: poletnem in črnem gobanu (Boletus edulis, B. aereus) in kozjenogem parkeljcu (Scutiger pes-caprae), nabranih na neonesnaženih in s Hg onesnaženem področju v Sloveniji. Trosnjaki nabrani na s Hg onesnaženem področju (okolica Idrije) lahko vsebujejo več kot 100 µg Hg g - 1 suhe mase. Analize lokalizacije z LA-ICPMDS in SR-µ-XRF kažejo, da se večina Hg kopiči v himeniju, to je delu klobuka trosnjaka, kjer zorijo spore, vzorec kopičenja pa je opazen že pri mladih trosnjakih, kjer so koncentracije Hg višje, kot pri zrelih. Odstranitev himenija pred uživanjem gob, lahko do 50% zmanjša vnos Hg v telo. V tkivu trosnjaka je Hg vezan večinoma na ditiole(43–82%), sledijo di-selenoli (13–35%) in tetratioli (12–20%). Biodostopnost živega srebra, določena s hranjenjem gob španskim lazarjem, ki so znani bioindikatroji, saj kovine kopičijo v prebavni žlezi, hepatopankreasu, je bila od 4% (S. pes-caprae) do 30% (B. aereus) in se zmanjšuje s povečevanjem koncentracije selena (Se) v trosnjakih. Povišane koncentracije Hg v trosnjakih so pri lazarjih povzročile učinke strupenosti, vendar so se le-ti zmanjševali s povečevanjem koncentracije Se, kar kaže na zaščitno vlogo Se s pomočjo tvorbe inertnih HgSe kompleksov. Kljub temu priporočamo, da se gob nabranih v Idriji in okolici, kjer vsebujejo visoke konc. Hg, ne uživa.
COBISS.SI-ID: 5154895
Raziskali smo učinke foliarne biofortifikacije zelene solate s selenom (Se+) na prenos in strupenost Hg iz substrata, onesnaženega s HgCl2 (H), in substrata nabranega v bližini nekdanje topilnice Hg v Idriji (I), na kopensko prehransko verigo, s španskimi lazarji kot primarnimi potrošniki. Foliarno škropljenje listov solate s Se je značilno povečalo vsebnost Se, vendar ni privedlo do negativnih učinkov na solato. Živo srebro dodano v substrat je bilo za rastline strupeno, saj se je zmanjšala biomasa, fotokemična učinkovitost fotosistema II (Fv / Fm) in skupna vsebnost klorofila pri izpostavljenih rastlinah. Foliarna biofortifikacija s Se ni vplivala na bioakumulacijo Hg v rastlinah. Pri polžih lazarjih so bile opazne razlike med H in I skupino. Skupina I je bila bolj prizadeta zaradi strupenosti Hg, saj sta se zmanjšali biomasa lazarjev in stopnja hranjenja, opazna pa je bila večja mobilnost Hg v tkivih v odnosu prebavne žleze do mišičnega tkiva. Selen je povečal biodostopnost Hg za lazarje, vendar z različnim fiziološkim odzivom. Pri H skupini je SE stres omilil, pri I skupini pa ga je povečal. Različni mehanizmi delovanja so najverjetneje povezani s speciacijo Hg v substratu, pri čemer je šlo v primeru H skupine za Hg2+ ion, pri I skupini pa je bilo prisotno do 5% metilnega Hg, ki nastaja v gozdnem opadu v procesu metilizacije Hg0.
COBISS.SI-ID: 5211215