Sladkorna bolezen tipa 1 nastane kot posledica avtoimunskega uničenja celic beta Langerhansovih otočkov trebušne slinavke, ki izločajo glavni anabolni hormon inzulin. Zaradi pomanjkanja lastnega hormona inzulina so osebe s sladkorno boleznijo tipa 1 primorane doživljenjsko prejemati zdravljenje z dodajanjem eksogenih odmerkov inzulina in dosledno izvajati meritve krvnega sladkorja, s čemer lahko preprečijo oziroma odložijo nastanek zapletov sladkorne bolezni. Vzrok nastanka avtoimunosti še vedno ni pojasnjen, med drugim tudi zaradi pomanjkanja bioloških označevalcev za zgodnje odkrivanje bolezni in zaradi tkivne nedostopnosti celic beta Langerhansovih otočkov v človeškem organizmu. Zunajcelični vezikli so majhne sferične strukture, ki jih celice izločajo v zunajcelični prostor z namenom celične komunikacije in usklajenega delovanja organizma. Poleg vloge pri zagotavljanju normalnega delovanja organizma lahko zunajcelični vezikli in miRNA sodelujejo tudi pri patogenezi številnih bolezni. Z doktorskim delom smo poskušali opredeliti zunajcelične vezikle kot potencialne biološke označevalce in posrednike pri nastanku sladkorne bolezni tipa 1.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 22023939