V tem članku analiziram, kako aktivisti, pevci in poslušalci oživljajo antifašistično glasbeno zapuščino, da bi eksperimentirali z novimi oblikami političnega delovanja. Predlagam koncept radikalnega amaterizma, ki se nanaša na politično skupnost, ki spodbuja politizacijo prostega časa in ljudem omogoča oblikovanje novih audio-socialnih zavezništev na lokalni, regionalni in globalni ravni. Z umeščanjem svojega teoretičnega okvira na področje afektivne politike zvoka pokažem, da je politična potencialnost, povezana z glasbo in zvokom, vpisana v zapleteno razmerje med zamišljenim in resničnim, izjemo in vsakdanjostjo, nastajajočo in rutinizirano ter nemogočem in mogočem. Na koncu obravnavam nepredvidljivost afektivnih politik in razpravljam o načinih, kako afektivna srečanja omogočajo nov okvir za prakticiranje političnega delovanja v trenutku apatije in neoliberalne izčrpanosti.
COBISS.SI-ID: 45944109
Članek prinaša pregled poglavitnih konceptov in teoretskih tokov teorije afekta in poudarja antropološki in etnomuzikološki zorni kot. Osvetljuje razmerja med afektom, čustvom, občutkom in sorodnimi koncepti. Poleg konceptualnega razmisleka prinaša tudi analizo razumevanja in rabe afekta v etnografsko usmerjenih študijah ter preučuje, kako so trenutne teoretizacije afekta kot koncepta, metode in interpretativnega polja umeščene v konkretne prostorsko-časovne kontekste. Dodan je kratek vpogled v kritike afektivnega obrata in teorije afekta v kontekstu globalnega neoliberalizma.
COBISS.SI-ID: 14952963
Na podlagi raziskav in avtorjev, ki so dediščino razumejo kot politični in kulturni proces spominjanja / pozabljanja (Dicks 2000; Graham 2002; Peckham 2003; Smith 2006), v tem poglavju preučujem politično razsežnost dediščinjenja glasbenih praks, povezanih z Drugo svetovno vojno v kontekstu postsocialistične vzhodne Evrope in zlasti v postjugoslovanskih družbah. Kot študijo primera obravnavam politiko dediščinjenja , povezane s partizanskimi pesmimi, ki je ponavljajoča se tema v nenehnih razpravah o socialistični preteklosti v novoustanovljenih postjugoslovanskih državah. Raziskujem, zakaj so bile partizanske pesmi postavljene na rob znanstvenih in javnih diskurzov kot ideološko obremenjene, formalizirane glasbene zvrsti, brez kakršnega koli družbenega pomena in potenciala.
COBISS.SI-ID: 45952301