Franc Miklošič je bil nedvomno eden najbolj izobraženih, mednarodno uveljavljenih in vplivnih slovenskih intelektualcev druge polovice 19. stoletja. Velja prvenstveno za filologa in jezikoslovca ter za enega poglavitnih ustanoviteljev sodobne slavistike, toda njegov vsestranski duh ga je tudi s pomočjo interdisciplinarnih in primerjalnih metodoloških pristopov filoloških znanosti vodil na področja zgodovinopisja, etnografije, antropologije in prava. Poleg nekaj prevodov avstrijske zakonodaje v slovenščino, se v svojem raziskovalnem opusu ni ukvarjal s pravnimi vprašanj, razen v enem temeljnih del o krvnem maščevanju tedanjega časa: Die Blutrache bei den Slaven (1887). Miklošič navkljub potrjevanju tedanjega (in še kasnejšega!) evolucionistično pozitivističnega nazora o Državi kot višku civilizacijskega razvoja človeštva, medtem ko naj bi prej prevladovalo bolj ali manj kaotično stanje v družbi, prikaže značilnosti običajnega sistema reševanja sporov v t. i. rodovnih ali sorodstvenih skupnostih, ki prav nasprotno kažejo kompleksnost družbenih odnosov v predmoderni Evropi. Prav s pomočjo Miklošičevega dela članek poskuša rekonstruirati običajni ritual reševanja sporov, kot so ga poznali vsaj v vseh evropskih predmodernih družbah, ter prikazati družbeni odnos do krvnega maščevanja v Miklošičevem ter v daljšem časovnem obdobju. S tem, ko je razvil tezo, da Slovenci naj ne bi poznali krvnega maščevanja, ker so zgodaj prišli pod nadoblast Nemcev, ki so razrahljali in izničili njihove rodovno-plemenske družbene vezi, pa Miklošič razkrije drugo plat svoje študije: narodi in nacije nimajo več potrebe po reševanju konfliktov na običajen način, ker je za narode značilno, da se upravljajo na podlagi državne ureditve. Tako je kot deklarirani Slovenec v tedanji mednarodni znanstveni skupnosti uveljavljal Slovence kot narod, vključno s teritorijem, ki mu pripada.
COBISS.SI-ID: 1596549
Prispevek prikaže spremembe na strankarskih prizorisˇcˇih izbranih nekdanjih socialisticˇnih drzˇav v srednji in vzhodni Evropi v obdobju med prvimi demokraticˇnimi volitvami v letih med 1989 in 1991 in letom 2013. Avtorja razlozˇita polozˇaj vecˇ kot dve desetletji pozneje z zgodovinskega vidika. Na prvih volitvah po demokraticˇnih spremembah med letoma 1989 in 1991 so si nasproti povsod stali vladajocˇi komunisti in njihove naslednice ter novonastala opozicija. Slednja je zmagala povsod razen v Bolgariji in Romuniji. Po drugi strani sˇiroka koalicija ali heterogena stranka, ki je nastala tedaj, ni prezˇivela dveh desetletij v izvirni obliki. Le v redkih primerih je prisˇlo do oblikovanja zares stabilnih strankarskih sistemov. Opravljena raziskava in znanstvena objava sta skladni z dvema izmed ciljev projekta, in sicer: neposredno, glede raziskav tistih delov slovenske preteklosti (v tem primeru najbližje preteklosti), na podlagi katerih se miti z demokratizacijo političnega življenja spreminjajo ter zamenjujejo vloge; posredno pa, glede analize o rabi zgodovine v političnem diskurzu.
COBISS.SI-ID: 1569925
V različnih variantah ohranjena ljudska pesem o Lepi Vidi ima z arhetipsko vsebino in s številnimi literarnimi predelavami od Prešerna naprej razsežnost mita, ki pomembno oblikuje kolektivni spomin Slovencev in se v njem razbirajo prvine slovenstva. Pričujoči prispevek predstavi vse variante ljudske družinske balade Lepa Vida. V njenem variantnem nizu se mlada mati-žena v dveh ihanskih variantah raje odloči za smrt, kot bi odšla z ugrabiteljem na tuje, zato sta ti varianti umeščeni v kontekst albansko-kalabrijsko-sicilskih balad o ugrabljeni mladi ženi-materi, ki prav tako tragično končajo. Variantni niz slovenske Lepe Vide prikazuje različne oblike izgnanstva mlade žene-matere, njeno ponovno vrnitev v razpadli dom, bivanje na tujem in s tem tudi upor proti tradiciji, v obeh variantah s tragičnim koncem pa mlada mati-žena najizraziteje varuje družino, dom in krščansko tradicijo. Ob opisu negativne semantike črnega zamorca in črnega Arabca je nakazana še povezava med Lepo Vido in izbranimi ljudskimi pesmimi o Kraljeviču Marku, v katerih le-ta rešuje mlade sužnje iz rok črnega Arabca.
COBISS.SI-ID: 14968323