Najpogosteje uporabljeni obliki interpretacij primerjav družboslovnih pojavov v časovni perspektivi sta absolutna in relativna razlika, medtem ko je časovna distanca redkeje uporabljena. Članek obravnava vprašanje izbora osnovnih primerjalnih mer in poudarja, da je izbor mere in oblike predstavitve izredno pomemben, saj različne mere (formati) lahko sugerirajo različne vsebinske interpretacije. V tem okviru so bili raziskovalci Statističnega urada RS, Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja in raziskovalci in pedagogi, zaposleni na slovenskih univerzah, povabljeni k sodelovanju v spletno anketo z različnimi načini predstavitev podatkov, s katerimi lahko opisujemo spremembe družboslovnih pojavov v času. Ključno vlogo pri tej raziskavi je imela uporaba parapodatkov, ki so omogočili analize kompleksnega sistema eksperimentalnih skupin, ter podrobno analizo hitrosti odzivanja respondentov. Daljši odzivni čas, ki ga zaznamo z napredno analizo parapodatkov, je namreč povezan s povečanimi kognitivnim naporom določenega načina oblike prikaza. Rezultati so pokazali prevladujočo težnjo anketirancev, da so se zanašali na interpretacije, povezane z absolutnimi razlikami, kar je bilo dodatno podkrepljeno z grafičnimi oblikami predstavitev. Predvsem kadar sta relativna razlika ali časovna distanca vsebinsko primernejši za predstavitev primerjav, je torej ključno obliko predstavitve in interpretacije zasnovati posebej pozorno.
COBISS.SI-ID: 36686941
Ali spletne ankete še vedno beležijo nižjo stopnjo odgovora v primerjavi z drugimi načini anketiranja? Da bi odgovorili na to vprašanje, smo ponovili in razširili metaanalizo iz leta 2008, ki je na podlagi 45 eksperimentalnih primerjav pokazala, da je bila stopnja odgovora v spletnih anketah nižja za 11 odsotnih točk v primerjavi z drugimi načini anketiranja. Pomembno vlogo pri tej analizi imajo tudi parapodatki, predvsem pri spremljanju števila kontaktov in načinov vabil. Temeljne spremembe v dostopnosti in uporabi interneta po objavi prvotne metaanalize namigujejo, da se je medtem nagnjenost ljudi k sodelovanju v spletnih anketah močno spremenila. Vendar pa v tokratni razširjeni raziskavi, ki je vsebovala 114 eksperimentalnih primerjav med spletnimi in drugimi načini anketiranja, skoraj nismo zaznali sprememb: stopnja odgovora v spletnih anketah je še vedno nižja (za 12 odstotnih točk) v primerjavi z drugimi načini anketiranja. Poleg tega smo ugotovili, da na stopnjo te razlike vplivajo naslednji moderatorji: vnaprejšnje obvestilo, strategija pridobivanja enot v vzorec, način pošiljanja vabil, vrsta ciljne populacije, število poskusov stika in država, v kateri je bila raziskava izvedena. Te ugotovitve imajo pomembne implikacije za metodologijo in izvajanje spletnih anket.
COBISS.SI-ID: 36236125
Pristopi metaanalize so postali standardna metoda za združevanje rezultatov tematsko povezanih študij na področju družboslovja, humanistike, zdravstva in ekonomije. Glavni cilj sistematičnega pregleda je bil poiskati pretekle metaanalize na področju anketne metodologije in jih klasificirati glede na tematska področja, ki jih metaanalize pokrivajo. Ugotovitve temeljijo na sistematičnem iskanju v dveh bibliografskih iskalnikih (skupaj zajemata 265 bibliografskih zbirk), ki sta podala 54 primernih objavljenih del, ki so poročala o 60 metaanalitičnih študijah in 91 velikostih učinkov. Tematska področja so v članku strukturirana glede na sedem dimenzij celotne anketne napake (angl. total survey error). Rezultati so pokazali, da pretekle metaanalize delno pokrivajo dve izmed sedmih dimenzij celotne anketne napake, natančneje napako merjenja (angl. measurement error) in napako neodgovorov (angl. nonresponse error), kjer imajo pomembno vlogo tudi parapodatki, medtem ko pretekle metaanalize še niso raziskale vprašanj s področja anketne metodologije, ki se nanašajo na ostale dimenzije celotne anketne napake. V tem kontekstu članek nudi diskusijo o vrzelih v trenutnih raziskavah ter priložnostih za nove metaanalize na področju anketne metodologije. Analiza razkriva tudi razmeroma velik neizkoriščen potencial, ki ga nudijo parapodatki.
COBISS.SI-ID: 35940445