V doktorskem delu je predstavljena študija zbiranja naboja v odvisnosti od sevalnih poškodb v detektorjih CMOS zasnovanih za nadgradnjo (Phase-II) Notranjega sledilnika ATLAS ITk. Preučevani vzorci so bili razviti v štirih vzporednih razvojnih smereh in izdelani v različnih industrijskih procesih. Glavna dejavnika, preučevana v tem delu, sta začetna upornost senzorja in velikost zbiralne elektrode. Vzorci so bili obsevani z reaktorskimi nevtroni v območju fluenc od 1e13 n_eq/cm^2 do 1316 n_eq/cm^2 in s protoni od 1e14 n_eq/cm^2 do 3,6e15 n_eq/cm^2. Zbiranje naboja v vzorcih je bilo opredeljeno z meritvami z metodo e-TCT, radioaktivnim virom ß 90Sr in v visokoenergijskem testnem žarku pionov. Meritve efektivne koncentracije prostorskega naboja za metodo e-TCT kažejo na veliko odvisnost od obsevanja, na katero vpliva tudi efektivna odstranitev začetnih akceptorjev. Ta poteka počasneje v materialih z nižjo začetno upornostjo in se tipično konča okoli fluence ~ 1e13 n_eq/cm^2 v materialu z visoko začetno upornostjo 2 k? cm ter okoli fluence ~ 1e15 n_eq/cm^2 v materialu z nizko začetno upornostjo 20?cm. Odstranitev akceptorjev lahko povzroči povečanje osiromašenega področja v senzorju v določenem območju fluenc, kar je bilo opaženo v meritvah z metodo e-TCT in z radioaktivnim virom 90Sr. Meritve v detektorju z majhno zbiralno elektrodo s testnim žarkom so razkrile območja z nizko učinkovitostjo znotraj blazinice po obsevanju. Na podlagi teh rezultatov so bile uvedene spremembe zasnove blazinic, ki bodo po pričakovanjih izboljšale zbiranje naboja v tem detektorju.
D.09 Mentorstvo doktorandom
COBISS.SI-ID: 3418724