V letih, ko je namakanje potrebno, vinogradniki običajno namakajo brez kakršnihkoli meritev vodnega stresa vinske trte, količine vode v tleh in obdobja kdaj ter koliko namakati. Zato je bil naš cilj optimizirati namakanje, preveriti kakšna naj bo optimalna količina dodane vode, da hkrati trto še vedno vzdržujemo v blagem sušnem stresu, kar se kasneje odrazi v boljši kakovosti rdečega grozdja/vina. Namakali smo z dvema različnima količinama vode, in sicer na ta način da smo vzdrževali 50 in 30 odstotkov celotnega neto primankljaja vode, ki ga aplikacija izračuna, ko padavine odšteje vodi,ki izhlapeva (t.i. evapotranspiracija). Rezultati zaenkrat kažejo v prid namakanju nad zemljo s 7 litri vode na m2. Pri tem načinu dodajanja vode se je pokazalo najbolj optimalno razmerje med rahlim sušnim stresom in kakovostjo grozdja. Hkrati je namakanje nad zemljo, v primerjavi z nenamakanim in namakanjem pod zemljo, najbolje vplivalo na zmanjšanje močnega do pretiranega sušnega stresa vinske trte. Za podrobnejšo sliko vpliva količine vode in načina namakanja bo potrebno opraviti še dodatne analize (pridelka, polifenolov grozdja/vina ter senzorične analize pridelanih vin), vendar preliminarni rezultati poskusa kažejo na 4 do 13-odstotno povečanje velikosti grozdnih jagod, posledično tudi pridelka, kar bi pomenilo ekonomsko upravičenost tega ukrepa.
B.06 Drugo
COBISS.SI-ID: 5587451V času, ko je kakovost vina velikega pomena, pridelavo grozdja vse bolj oblikujejo tudi podnebne spremembe. Visoke temperature in neenakomerna razporeditev padavin med rastno dobo pogosto povzročijo primanjkljaj vode v vinogradih in posledično sušni stres pri vinski trti. V prihodnje lahko pričakujemo še pogostejša sušna obdobja. Sušni stres običajno negativno vpliva na rast, razvoj trte in kemijsko sestavo grozdja in vina. Obenem pa raziskave kažejo, da lahko manjši primanjkljaj vode izboljša kakovost grozdja, kar lahko uporabimo kot tehnološko manipulacijo za ciljno kakovost grozdja. Seveda, če želimo razumeti odziv trte na izbran dejavnik, je potreben celosten pristop, ki vključuje večletne raziskave na terenu ali v rastlinjaku v kombinaciji s poglobljenimi študijami in naprednimi laboratorijskimi testi. Na primer, če želimo na izbrani vinski sorti na določeni lokaciji razumeti vpliv namakanja na sestavo grozdja, je treba preučiti veliko dejavnikov, ki lahko vplivajo na rezultate raziskav; predvsem padavine, druge vremenske razmere med letom, veliko vlogo imajo tla, pa tudi tehnološki ukrepi na vinski trti. Pred raziskovalci so torej kompleksna vprašanja, v katera morajo vključiti tudi vplive biološke variabilnost sort, tal, leg in vinogradniških ukrepov in tehnologij.
C.07 Drugo uredništvo
COBISS.SI-ID: 5609723